Mazdo6 smo v njeni prvi generaciji preizkusili kar nekajkrat in še danes lahko ugotavljamo, da je bila skladen in uporaben avtomobil. A čas nemilostno teče in pri Mazdi niso lenarili. Tako smo že spomladi na test dobili limuzinsko izvedbo nove šestice. Tokratni test je pripadel karavanu, ki je povrh dobil še prav posebno nalogo, saj nas je popeljal v Pariz in nazaj.
Zunanjost
Mazdinim oblikovalcem lahko v zadnjem času pojemo le hvale. Že pri limuzinski šestici smo njeno oblikovanje uvrščali v sam vrh segmenta in pri karavanu ni nič drugače. Skoraj 4,77 metra dolga, sloka in dinamično oblikovana šestica je bila obarvana v temnomodro barvo, ki je le na soncu zasijala s pravim leskom, sicer pa se je skoraj že približevala črnini. Na njej so opazno izstopili kromirani detajli, kot so letvice okoli oken, okrasna obroba maske in prednjih zračnih rež ter velika in lepa 18-palčna lita platišča. Medtem, ko je prejšnja generacija v lučeh poudarjala okrogle svetilne enote, je nova šestica zavila povsem v svojo smer, s prepletanjem različnih romboidnih elementov. Vtis, ki ga naredi karavanski model, je brez dvoma zelo pozitiven. Združitev elegance in dinamike je odlično uspela in se strnila v avtomobil, pri katerem je zadek del celote in ne kot nahrbtnik pripet na limuzino. Čeprav Mazda še ne strmi med prestižno konkurenco, jo glede zunanjega videza celo prehiteva. Njeno privlačnost so dokazovali tudi številni pogledi pri nas in v Parizu.
Notranjost
Sodobnost zunanje oblike se nadaljuje v notranjosti, ki je bila v testnem avtomobilu optično še posebej uglajena. Črni plastiki, ki je žal na večini površin trda, so delale družbo dekoracije z videzom aluminija in črnega lesa ter lepo usnjeno oblazinjenje v biege barvi. Izrazit kontrast je optično poživil potniški prostor, ga naredil svetlega ampak tudi bolj občutljivega na umazanijo. Všečna je bila sveža oblika volanskega obroča in lepa modro-rdeča nočna osvetlitev, medtem ko sta prestavna ročica in ročica parkirne zavore delovali nekako »že videno«.
Prostornost
Naj bo limuzina ali karavan, Mazdina šestica vedno prepriča s prostornostjo. Praktično vseeno je, ali namestite visoke potnike na prednje oziroma zadnje sedeže – povsod bo dovolj prostora za noge in glave. Glede na ostale avtomobile tega razreda velja še posebej pohvaliti ravno prostornost na zadnji klopi. Še dodaten plus bi prinesle zračne reže na koncu medsedežne konzole, ki pa so se umaknile predalu vgrajenem pod naslon za roke.
Prtljažnik
Kljub lepo oblikovanem in precej poševno odrezanem zadku, se za prtljažnimi vrati nahaja spodobno velik prostor namenjen prtljagi. V osnovi meri 519 litrov, z enostavnim podiranjem naslonjal zadnje klopi pa ga podaljšamo v potniško kabino in dosežemo maksimalnih 1751 litrov. Pri tem si prisluži prtljažnik kar nekaj pohval: všečna je lepa obdelava, razveseli enostaven način zlaganja naslonjal, ki ga poznamo pod imenom »karakuri«, praktična sta nizek rob prtljažnih vrat in povsem ravno dno do prednjih sedežev. Še posebej omembe vreden je sistem prtljažnega pokrivala, ki se vzdigne skupaj z odpiranjem prtljažnih vrat in tako olajša vnašanje tovora ter v tem času vsaj delno omeji vdor zraka iz zunanjosti v kabino. Glede praktičnosti odlagališč se karavanska šestica prav nič ne razlikuje od limuzine ali kombi-limuzine. To pomeni, da je za prednja potnika dobro poskrbljeno, zadaj pa je odlagalnih prostorov opazno manj.
Ergonomija
Preko 3000 prevoženih kilometrov in vožnje po domačih cestah, tujih avtocestah ter gneči Pariza, pomeni obsežen preizkus uporabnosti avtomobila. Testna mazda je svoje naloge pri tem opravljala brez težav. Za počutje in namestitev voznika ter potnikov je zelo dobro poskrbljeno. Nastavitve sedežnega položaja in volanskega obroča so pestre in omogočajo odličen položaj za vožnjo. Prijeten je vzdolžno nastavljiv osrednji naslon za roke. Pomembni elementi so na dosegu rok, gumbi na volanu pa omogočajo upravljanje tempomata, audio sistema, klime in potovalnega računalnika. Čeprav se je njihove logike moč hitro privaditi, se vseeno zdi upravljanje precej zamudno, saj je potrebnih kar nekaj pritiskov na gumb, da sploh pridemo do potovalnega računalnika. Poleg tega še vedno deluje osrednji multifunkcijski displaj premajhen in natrpan s podatki. Testni avtomobil je imel po zaslugi opreme GT vgrajen velik ekran na dotik, ki je upravljal s kakovostnim audio sistemom, navigacijo in klimo. Glede na visok zadek se je za dobrodošlega izkazal parkirni sistem, ki je znatno olajšal tesna parkiranja.
Mehanika in zmogljivosti
Pogonski agregat v testni mazdi6 je bil že preizkušeni znanec. Prvič pa smo se z njim srečali v novi šestici. Gre za 2-litrski turbodizel s 140 KM in 330 Nm navora, ki predstavlja optimalno izbiro za ta model. Čeprav je po podatkih povprečen, je hkrati dovolj zmogljiv in kultiviran, da nima težav z maso praznega in polnega avtomobila. Zvočno udobje je na avtocestah po zaslugi šestih prestav brez pripomb, medtem ko bi v višjih vrtljajih lahko bil še kaj tišji. Pospeševanja delujejo lahkotna in zdi se, da do 100 km/h pridete prej kot v deklariranih 10,9 sekunde. Zaradi dolgih prestavnih razmerij je še posebej lahkoten občutek vleke motorja nad 100 km/h. Tudi doseganje 198 km/h najvišje hitrosti na nemških avtocestah ni bilo čutiti kot naprezanje. Motor z menjalnikom lepo sodeluje. Kratka prestavna ročica prijetno sede v roke, omogoča hitre in natančne gibe, le pri neogretem agregatu so se občasno pojavila zatikanja v drugo prestavo. Tokratni preizkus je večinoma potekal po avtocestah in mestnih središčih. Temu primerna so bila tudi razhajanja porabe, ki so segala od 6,4 pa do 9,8 litra na 100 kilometrov. Skupno testno povprečje se je ustavilo na pohvalnih 7,4 litra.
Vožnja
Podvozja testnih mazd vedno znova doživljajo pohvale zaradi svojih dinamičnih spodobnosti. Nič kaj drugače ni bilo s karavansko različico mazde6. V primerjavi z že preizkušeno limuzino na serpentinah ni bilo čutiti znatnih odstopanj. Lega na cesti je odlična in zlahka nadzoirljiva. Krmilni mehanizem z nekaj manj kot tremi vrtljaji od ene do druge točke je neposreden in morda celo malo prelahkoten. Kljub kar 18-palčnim kolesom in nizko-profilnim pnevmatikam vzmetenje ni neudobno in sploh na avtocestah zelo prijetno požira kilometre. Nekoliko težje prebavi kratke cestne robove, a še vedno se zdi v celoti nova šestica udobnejša od predhodnice in s tem tudi kanček manj športno naravnana.
Zaključek
Čeprav ni lahko izdelati avtomobil, ki je sposoben zadostiti številne zahteve današnjih kupcev po videzu, prostornosti, zmogljivostih in varčnosti, je Mazdi to s karavansko šestico zelo lepo uspelo. Sloka in športno elegantna oblika pritegne oči. Prostornost si prisluži pohvale. Pogonski agregat je v tem času pridobil še močnejšega 2,2-litrskega brata, a že v 2-litrski izvedbi več kot zadošča za normalne potrebe. Z njegovimi zmogljivostmi se lepo sklada uglašeno podvozje, za potnike pa je v testnem primeru poskrbel maksimalen nivo opreme, z oznako GT. Ta je vseboval praktično vse opcije – od usnja, kompletnih električnih pomagal, dežnih in parkirnih senzorjev ter tempomata, preko navigacije, bluetooth telefonije in dobrega Bose audio sistema, pa do odličnih biksenonskih smernih luči. Mazda6 SW CD (140) GT torej do prihoda novega dizla v Slovenijo, zavzema sam vrh ponudbe tega modela in stane 31.290 €. A ko upoštevamo vse omenjeno in našteto, ugotovimo, da je cenejša od večine konkurence.
S šestico v Pariz
Na poti v Pariz in nazaj se je karavanska mazda6, z najbogatejšim paketom opreme, izkazala kot prijeten potovalni avtomobil. Čeprav se vgrajena navigacija na poti včasih ni strinjala z našo prenosno (Garmin), je v samem centru Pariza delovala pravilno. Udobje sta zagotavljala bogata oprema in uravnoteženo podvozje, v mrzlih dneh sta bila več kot dobrodošla prednja ogrevana sedeža, za natančna parkiranja v nagnetenem mestu pa je prav prišel parkirni sistem. Da videz šestice ni od muh, so pričali tudi pogledi številnih mimoidočih turistov, medtem, ko je bil avtomobil parkiran po raznih delih Pariza.
Na poti v Pariz in nazaj se je karavanska mazda6, z najbogatejšim paketom opreme, izkazala kot prijeten potovalni avtomobil. Čeprav se vgrajena navigacija na poti včasih ni strinjala z našo prenosno (Garmin), je v samem centru Pariza delovala pravilno. Udobje sta zagotavljala bogata oprema in uravnoteženo podvozje, v mrzlih dneh sta bila več kot dobrodošla prednja ogrevana sedeža, za natančna parkiranja v nagnetenem mestu pa je prav prišel parkirni sistem. Da videz šestice ni od muh, so pričali tudi pogledi številnih mimoidočih turistov, medtem, ko je bil avtomobil parkiran po raznih delih Pariza.