Zoom, zoom, kot vzklik preprostega otroškega veselja je pogruntavščina, ki zadnjih nekaj let zaznamuje prodajo Mazdinih vozil. Lahko bi rekli enostavno všečno. Nekako tako je tudi z avtomobili te znamke, ki jih zaznamuje prijetna voznost in dinamično oblikovanje. Poleg modelov MX-5 in RX-8 je najbolj dinamičnega videza gotovo mazda6. Še posebej, če gre za izvedbo sport 2,0CD TE plus, kakršna je bila testna. Že ob pogledu nanjo bi marsikdo rekel zoom, zoom.
Zunanjost
Ni še minilo eno leto, odkar smo preizkusili prvo izmed novih Mazdinih šestic – elegantno limuzino. V jeseni smo se z uporabnim karavanom odpeljali v Pariz, tokrat pa je na vrsto prišla izvedba z oznako sport, kar zaznamuje kombilimuzino. Dejansko oblika petvratne šestice deluje najbolj dinamična, čeprav je spodnji del bokov oblikovno enak preostalima različicama. A streha je tokrat speljana v kupejevskem loku in nižja za dobre 3 centimetre. Oblika kot celota je zelo lepa, skladno športno-elegantna in tudi brez težav prepoznavna. Če bi jo pogledali podrobneje, bi opazili klinasto linijo bokov, atraktivne luči z originalno razporeditvijo elementov in estetska lita platišča pod mišičastimi blatniki. V testnem primeru je svoje dodala še prav posebna barva, enaka tisti na testni limuzini. Za ženske bi jo označili kot svileno nežno barvo flidra, za moške pa – svetlo kovinsko srebrno vijoličasto.
Notranjost
Zunanje oblikovne razlike med posameznimi izvedbami šestice se v notranjosti razgubijo. Ta je vsaj v prednjem delu skupna vsem. Linije so podobno lepo tekoče in skladno speljane kot na zunanjosti in tudi karakterno naredijo podoben vtis športne elegance. Črnino plastike poživijo lepo razporejene imitacije aluminija v sožitju z imitacijo visoko-poliranega temnega lesa. Nekaj več domišljije bi si zaslužilo le še oblikovanje sedežev ali pa vsaj njihovih prevlek, ki so napram ostalim delom vozila videti kar precej umirjeni in enostavni.
Prostornost
Kljub kupejevsko športnem značaju oblike mazda6 v notranjosti nudi obilico prostora. 4,73 metra dolžine in 1,8 metra širine vendarle ni malo. Sploh prednja potnika bosta imela dovolj prostora v vse smeri. Zadaj ne bo težav za kolena, prej se bo že omenjena nižja strešna linija spustila s stropom do glav. A tudi to se ne bo zgodilo povprečno velikim osebkom. Poleg tega še vedno pogrešam zračne reže na koncu sredinskega tunela, čeprav velja pohvaliti velik predal v njem in tudi vzdolžno nastavljiv naslon za roke.
Prtljažnik
Kombilimuzine so v Sloveniji opazno bolj priljubljene od limuzin, če seveda model ponuja to izbiro. Rekli bi, da so limuzine elegantne, karavani praktični, kombilimuzine pa nekje na pol poti med obema. Vsekakor je njihova bistvena prednost napram limuzinam ravno v vratih prtljažnika. Potem, ko najdete v zavorno lučko estetsko skriti gumb za odpiranje, se pred vami pokaže 500 litrov prostornine z zelo lahkim dostopom, ki ga ne omejuje majhen pokrov. Tudi tokrat gre pohvaliti enostaven sistem povečevanja prtljažnika vse do 1250 litrov, pri čemer je tudi površina do prednjih sedežev lepo ravna. Enako kot v drugih dveh izvedbah je z odlagališči. Spredaj jih je dosti, zadaj premalo.
Ergonomija
Sedi se v šestici prav dobro. Položaj za volanom je brez pripomb, merilniki so zelo privlačno oblikovani in osvetljeni ter tudi dovolj lahko berljivi. Upravljanje radia in klime na sredinski konzoli ne zahteva hudih privajanj, težje pa je z gumbki na volanu, s katerimi je nekaj več dela, a potem ko se privadite njihove logike, lahko roko držite na volanu, tudi, ko nastavljate klimo, audio sistem, potovalni računalnik, tempomat ali upravljate bluetooth telefonijo. Vsi potrebni podatki se izpisujejo na dokaj majhnem osrednjem prikazovalniku, ki nudi dosti informacij, a kar preveč spominja na tistega v prejšnji generaciji.
Mehanika in zmogljivosti
Poglavje, ki mu bi upravičeno namenili najmanj časa je pogonski agregat. V testni mazdi je bil vgrajen dobro znani in nič-koliko-krat preizkušeni 2-litrski turbodizel, ki ga je v tem času že zamenjal novi 2,2-litrski agregat. Vendarle pa je tudi 2-litrska izvedba več kot zadovoljila potrebe po premikanju šesticine vsebine. 140 KM in 330 Nm navora se je zrcalilo v 204 km/h najvišje hitrosti in pospešku do 100 km/h v 10,4 sekunde. Medtem, ko je motor v povsem spodnjem območju vrtljajev deloval nekoliko zaspan, je nato živahno vlekel vse do rdečega polja. Zdelo se je, da še posebej lahkotno pospešuje pri višjih hitrostih, za kar se gre zahvaliti prestavnim razmerjem 6-stopenjskega menjalnika. Ta je z voznikom povezan preko natančne prestavne ročice, ki je načeloma lepo in hitro prestavljala, težave je imela le s prehodom v drugo prestavo. Športni slog vožnje bi nekako pristajal izvedbi z oznako sport, čeprav motor sam po sebi ni ravno športen, pač pa predvsem dovolj zmogljiv agregat. Povprečje porabe na testu je znašalo 8,0 litra, z odstopanji od 6,3 do 9,5.
Vožnja
Mazda6 je v svoji drugi generaciji oblikovno poudarila športnost, glede podvozja pa je naredila korak proti potovalnemu udobju. Čeprav je s tem izgubila kanček dinamične nastavitve, še vedno prepriča z odlično lego na cesti in dobro vodljivostjo. Ovinkov se loti suvereno, brez motečih nagibanj, luknje na cesti mirno prefiltrira, daljše valove pa premaga plavajoče, kot velika limuzina. Športno – elegantno oblikovanje se odraža tudi v slogu vožnje, ki ga bodo gotovo še izboljšali novi motorji.
Zaključek
Od prostornosti, dizajna pa do voznosti šestica ponuja veliko. Medtem, ko je osnovna izvedba na voljo za 21.590 €, je model 2,0 CD 140 z opremo TE plus stal 27.490 €. V tej ceni pa najdemo vse pogosto zaželene dobrote – od lepih litih platišč, Bose ozvočenja, kompletne elektrifikacije, samodejno klimo, pa do ksenonskih luči in bluetooth telefonije. Torej skoraj vse z izjemo usnja in navigacije. Temu primerno se zdi končni znesek povsem sprejemljiv.
