Mazda3 sport CD 90 TE plus

Ponedeljek, 28 Maj 2007
Nekoč so rekli – v tretje gre rado. K temu lahko dodamo – če je šlo rado že 3-krat, bo verjetno tudi četrtič. In res se je tudi četrto druženje z Mazdino trojko izkazalo podobno kot prejšnja – kljub temu, da je na trgu že štiri leta, je še vedno zelo dober avtomobil! Na preizkusu smo imeli mazdo3 sport z 90-konjskim dizlom in opremo TE plus, torej kombinacijo, s kakršno se še nismo srečali. Cenovno je primerljiva z bolje opremljenim bencinskim modelom 1,6 TX plus, kakršnega smo preizkusili pred pol leta.


Zunanjost

Mazdina trojka je na trg zapeljala leta 2003, ko je nasledila model 323. Kot druga iz nove Zoom –Zoom generacije je navdušila z dinamično in prepoznavno obliko, ki pa je krepko odstopila iz konkurence – predvsem z dolžino. Trojka namreč meri kar 4,4 metra, zaradi česar se lep, dinamičen prednji del prevesi v precej razpotegnjeno kabino in nekoliko karavanski zadek. Lansko leto je prineslo malenkostno osvežitev videza, ki se navzven pozna na obliki odbijačev in luči. Prednji del z mandljasto obliko luči je še vedno agresiven, temne luči na zadku so lepše, odbijača pa elegantnejša. Še vedno si upam trditi, da bi bil zadek lepši, če bi imel nekoliko manjše steklo ali nižji odbijač. Zaradi ostro zarezanih in mačistično izbuljenih blatnikov se zdi, da športnost trojke najbolj poudarijo primerno športne barve. Testna sinje modra barva je namreč delovala kar preveč nežno. Prav tako se zdi, da tej obliki pristojijo vsaj 16-palčna lita kolesa – konzervativni 15-palčni plastični pokrovi so glede na dimenzije avtomobila preveč nevpadljivi. A kljub temu ni dvoma – mazda3 zna pritegniti marsikoga, ki nikoli prej ni pogledal za japonskimi avtomobili.


Notranjost


Že na dosedanjih testih nas je še bolj kot zunanjost razveselila notranjost. Ta za ta velikostni razred optično namreč deluje resna in skladna, hkrati pa uspe nadaljevati tudi dinamiko zunanjosti. K dobremu počutju veliko prispevajo športni merilniki in privlačna ter urejena sredinska konzola. Bogata osvetlitev stikal, in še posebej merilnikov, ponoči pričara nadpovprečno dobro vzdušje. Z notranjim počutjem torej trojka že leze razred višje. Še kakšno dodatno točko bi lahko prispeval bolj zanimivo oblikovan volanski obroč in okrogle zračne reže tudi na sredini. Čeprav nad samo izdelavo ni bilo pripomb, bi k sicer lepemu videzu sodil vsaj kanček mehke plastike. A kot smo nedavno pri japonski konkurentki že omenili – trde plastike žal postajajo vedno pogosteje uporabljene tudi v večjih in znatno dražjih avtomobilih.


Prostornost

Čeprav je trojka v povprečju skoraj 20 centimetrov daljša od konkurentov, tega pri prostornosti zadnje klopi niti ne boste opazili. Tam prostora ni nič kaj več kot pri krajših konkurentih, a sedenje je vseeno dobro – predvsem na stranskih sedežih. Na sredini pa je, enako kot pri večini avtov, sedenje odraslih bolj kot ne zasilno. Še boljše sedenje so namenili vozniku in sovozniku. Prostora je zadosti, praktično ne glede na dimenzije teles. Sedeža sta udobna, z dovolj dolgima sedalnima površinama in dobrim bočnim oprijemom.K občutku dobre izrabe prostora precej prispevajo notranja odlagališča in predali. Teh je v Mazdini trojki kar nekaj. Precej drobnarij poskrijejo predali v vratih in pod prednjim sredinskim rokonaslonom. Pohvalno velik, a žal izrazito plastičen, je predal pred sovoznikom, ki ga je moč tudi zakleniti. Še vedno se zdi nenavadno, zakaj je žepek le v naslonu sovoznikovega in ne tudi voznikovega sedeža. Če pa bi pri Mazdi izpolnjevali želje, bi mednje zapisali predal na vrhu armaturne plošče – kakršnega ima mazda6.


Prtljažnik

Za vrati na zadku se nahaja 346-litrski prtljažni prostor, ki ni rekorder v svojem razredu, je pa dovolj lepo obdelan, pravilne oblike in pokrit z dvodelno poličko. Zaradi slednje lahko v vanj dostopate tudi iz potniške kabine. Če vam osnovna prostornina ne zadošča, jo lahko na račun podiranja naslonov zadnje klopi povečujete do 1272 litrov. Pri tem je med prtljažnikom in potniškim prostorom nastala stopnička ter nekoliko nagnjena površina.


Ergonomija


O ureditvi potniškega prostora mazde3 smo že večkrat spregovorili. Tako tudi tokrat velja, da je položaj za lepo navpičnim, a nekoliko tankim volanskim obročem brez pripomb. Po zaslugi precej visokih stekel in nizkih bokov je uporabi prijetn tudi preglednost nad okolico. Voznika razveselijo tudi osvetljene tipke za upravljanje radia na volanu in prijetno realen zvok slednjega, čeprav v boljših paketih opreme najdete celo Bose ozvočenje. Sicer po večkratni uporabi v kri preide celo pritiskanje gumba AMB, s katerim preverimo zunanjo temperaturo, a bolje bi bilo, če bi ob razvoju nekoliko povečali osrednji prikazovalnik ter nanj uvrstili tudi ta, pri uporabi klime pomemben podatek. Podobno je z vdolbinama za pijačo na medsedežni konzoli – načeloma sta uporabni, kakor dolgo vanju ne namestite višjih plastenk, zaradi česar postane nekoliko odročno rokovanje z ročno zavoro, ki je, precej nenavadno, nameščena na njuni desni strani. Lahko bi torej rekli, da gre pri možnih izboljšavah na mazdi3 bolj ali manj za malenkosti, saj je že v osnovi dobro poskrbljeno za prijetno počutje tako voznika kot potnikov.


Mehanika in zmogljivosti


Doslej še nepreizkušen del ponudbe Mazde3 je bila tokratna motorna različica. V osnovi gre za enak 1,6-litrski dizelski motor, kot smo ga preizkusili pred letom in pol, a tokrat je bila vgrajena šibkejša izvedba, ki namesto 110 pridela 90 KM. Glede na to, da gre za izdelek sodelovanja med PSA in Fordom, ga lahko najdete še v fordih, citroenih in peugeotih, vendar pod drugim imenom. Gre torej za znan izdelek, ki se nekoliko robustno zažene in tudi zaustavi, v nizkih vrtljajih po dizelsko kleplje, a vse skupaj je v notranjosti dobro zadušeno, vibracije med delovanjem pa lepo prefiltrirane. V kolikor se vam 90 KM ne sliši dovolj, se je treba zavedati, da je pri dizlih prevladujoči podatek navor – slednji se v primeru preizkušenega motorja do 215 Nm povzpne že pri 1750 vrtljajih, kar v praksi prinese lepo zvezno pospeševanje iz nizkih vrtljajev. Sicer surovosti in lepljenja na sedež ni za pričakovati, a delovanje motorja je lepo zvezno in enakomerno. Če niste najbolj športne sorte, potem ne boste imeli niti veliko dela z odličnim, natančnim in hitrim petstopenjskim ročnim menjalnikom. Navora je namreč dovolj za lenarjenje. V kolikor bi mazdo3 priganjali, bi lahko do 100 km/h pospešili v 12,2 sekunde naraščanje hitrosti pa zaključili pri 174 km/h. Za večino uporabnikov to zadošča. V primerjavi z omenjeno bencinsko različico 1,6, ki jo za isto denarja dobite z boljšo opremo, je dizelska premore 15 KM manj, a hkrati 70 Nm več navora. Tako pri podatkih o najvišji hitrosti dizel zaostane za 8 km/h pri pospešku pa za sekundo. A zaradi višjega navora je med samo vožnjo vsaj toliko zmogljiv kot bencinec. Pozitivna stran pa je še poraba, ki je v povprečju znašala 6,4 litra, precejšen del testa pa smo prevozili celo s 5,7 litra, povprečje je bilo torej dobra dva litra nižje kot pri bencincu.


Vožnja

Že znana in vedno znova pohvaljena lastnost mazde3 je njena voznost. Ta namreč sodi v sam vrh njenega segmenta. Podvozje, ki si ga deli s focusom in volvoma S40 ter V50  je namreč udobno, skozi ovinke agilno in z velikimi varnostnimi rezervami. Glede na to, da je imel testni avtomobil prvi med preizkušenimi 15-palčna kolesa in nekoliko višje pnevmatike, je bil občutek vožnje mehkejši kot pri dosedanjih izvedbah. To je sicer prineslo še lepše prebavljanje motenj s cestišča, a hkrati za odtenek slabši občutek na volanu, ki pa je še vedno odličen in neposreden.


Zaključek


Mazdina trojka je torej tudi v tokratni izvedbi ohranila svoj dober vtis. Če bi povzeli občutke, bi ji namenili pohvalo glede bivalnosti potniškega prostora, počutja za volanom, ter v celoti zelo dobre, dinamično naravnane mehanike, ki pa ne okrne udobja. Med stvari, ki bi se jih dalo izboljšati pa bi dodali nekoliko spremenjen zadek, kakšno spremembo pri ergonomskih rešitvah in predalih ter lepše kolesne pokrove. Pri razmišljanju o ceni, ki za model CD90 TEplus nanese skoraj okroglo 18.900 evrov pa velja razmisliti o dobri bencinski alternativi – namreč modelu 1,6 TX plus, ki je primerljivo zmogljiv, bolj žejen, a vsebuje še 16-palčna lita platišča, Bose ozvočenje, potovalni računalnik in pametno kartico za vstop ter zagon motorja.