Mazda3 je bila v prvi izdaji eden najuspešnejših modelov te znamke, zato je njena naslednica pomemben model, ki na ramenih nosi težko breme pričakovanj. Preteklo trojko smo v različnih izvedbah preizkusili kar štiri-krat. Tokrat pa smo prvič na test dobili nov model, z osnovnim bencinskim motorjem in bogato opremo TX plus.
Zunanjost
Pri prvi generaciji trojke je šlo za velik oblikovni preskok iz nekdanje mazde 323, medtem, ko je tokrat sprememba manjša. Novi model je ohranil prepoznavnost predhodnika in v skladu s potezami dvojke ter šestice pridobil če več dinamičnih potez, ki so razvidne predvsem na blatnikih in izraziti ramenski liniji. Hkrati je sedaj oblika bolj skladna in navidezno manj razpotegnjena. V kombinaciji z lepimi 17-palčnimi platišči in doplačilno (490 €) turkizno modro barvo, je bil testni primerek očem prav všečen, kljub temu pa je ohranil praktično velika ogledala in širok kot odpiranja vrat. Oblikovno pomanjkljivost sem opazil predvsem pri vidnem oranžnem steklu za prednje smernike, pod sicer prozornim steklom.
Notranjost
Precej večji preskok kot zunanjost je naredila notranjost. Ob pogledu na merilnike je še vedno prisoten značilno Mazdin slog, sicer pa potniški prostor sestavljajo precej bolj oble in tekoče poteze. Ob dobri kakovosti izdelave je pohvalna pridobitev prijetne, mehke plastike, ki, skupaj z lepim vzorcem svetlega oblazinjenja osrednjih delov sedežev, naredi kakovostno krepko boljši vtis kot predhodnica. Poleg dvobarvnega oblazinjenja videz popestrijo še imitacije aluminija. Gledano podrobneje, pritegne oblika volanskega obroča, ki je zapolnjen s stikali za tempomat, radio, telefonijo in potovalni računalnik. Bolj konzervativni so vratni paneli in sredinske zračne reže.
Prostornost
Uporaba svetlih barv za sedežne površine navidezno poveča prostornost. V resnici je ta povprečna. Prednja sedeža sta udobna in primerno bočno oprijemljiva. Dobro sedenje omogočata tudi višjim osebam, pri čemer bo ovira kvečjemu skromen vzdolžni pomik volanskega obroča. Na zadnji klopi je prostornost v razrednem povprečju. Mazda bi k počutju lahko prispevala še z večjo količino odlagališč in ločenimi zračnimi režami za zadaj sedeče potnike.
Prtljažnik
Prostornina prtljažnega prostora je zgolj povprečna, saj volumen namenjen prtljagi v osnovi meri 340 litrov in je zelo enostavno povečljiv do 1360 litrov. Pri tem, po podiranju naslonov zadnje klopi, se lahko povečana prostornina pohvali s povsem ravnim dnom. Pozitivni so tudi uporabni detajli v prtljažniku in njegova dokaj pravilna oblika. Manj razveseljujoče je bilo občasno nezanesljivo zapiranje prtljažnih vrat. Je pa v trojki najti eno boljših odlagališč za očala – ki sprejme tudi športne modele in je oblazinjeno.
Ergonomija
Pod velik nadstrešek so namestili dva prikazovalnika, ki pa sta po mojem zgrešena vizualna poteza. Ne vidim namreč logike, da sta nameščena drug poleg drugega in hkrati barvno povsem različna – eden je bel, drugi oranžen. Logično se ju bi dalo združiti v večji enojni zaslon. A gledano zgolj uporabno, so podatki lepo berljivi, prav tako je enostavno tudi upravljanje Mazdine trojke, čeprav se vam bo morda sprva zdelo, da je gumbov okoli voznika kar precej.
Mehanika in zmogljivosti
Testni model mazde3 je imel vgrajen 1,6-litrski bencinski motor, ki predstavlja osnovno izbiro. Preizkušen agregat, s 105 KM in 145 Nm navora je zgolj povprečen izdelek. V prostem teku je tih in miren, v nižjih vrtljajih neizrazit, šele v zgornji polovici vrtljajev pa da kaj od sebe. Tovarna navaja 184 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 12,2 sekunde, kar pomeni, da zmogljivosti zaostajajo za dinamično obliko. Za njo zaostaja tudi pločevinast zvok izpušne cevi v nizkih vrtljajih. Krepko boljši, oziroma odličen je natančen, hiter in za prestavljanja prijeten menjalnik, ki pa mu žal na avtocestah manjka šesta prestava. Čeprav po občutku ta mehanika ne kliče športnih voznikov, nam je ob najbolj živahnih poskusih motor popil celo preko 11 litrov. Minimalno povprečje na testu je znašalo 7,3, skupno povprečje pa 9,1, kar je glede na zmogljivosti precej.
Vožnja
Mazda3 se lahko pohvali z zanesljivim podvozjem, ki omogoča zelo lahkotno in okretno vožnjo. Stabilnost v ovinkih je na visokem nivoju, ESP vozniku dovoli dovolj svobode in ob zanesljivi legi omogoča športno kontrolo nad vožnjo. Nagibanja so minimalna, ko se privadite dokaj mehkega krmilnega mehanizma, pa daje dober občutek in je prijeten v mestnih manevriranjih. Kljub splošno dobrem udobju je trojka v primerjavi s šestico opazno trša na slabših podlagah in preko cestnih robov, podvozje pa je na makadamu tudi glasnejše.
Zaključek
Gledano v celoti je torej mazda3 tudi v novi generaciji dodelan paket všečne oblike, zanesljive mehanike in prijetne voznosti. Ko omenimo še bogat paket opreme TX plus, ki poleg 6 zračnih blazin, dvokanalne klime, ESP-ja, avdio sistema BOSE, vsebuje tudi ogrevanje sedežev, bluetooth, samodejno zatemnjevanje notranjega ogledala, opozorilnik na vozila v mrtvem kotu (v ogledalo izriše ikono, ko je vozilo v mrtvem kotu, ob želeni menjavi voznega pasu pa še zvočno opozori) ter tempomat in ogrevano vetrobransko steklo, potem se zdi za 19.900 € mazda 1,6 i sport TX plus eden ugodnejših nakupov.
Zunanjost
Pri prvi generaciji trojke je šlo za velik oblikovni preskok iz nekdanje mazde 323, medtem, ko je tokrat sprememba manjša. Novi model je ohranil prepoznavnost predhodnika in v skladu s potezami dvojke ter šestice pridobil če več dinamičnih potez, ki so razvidne predvsem na blatnikih in izraziti ramenski liniji. Hkrati je sedaj oblika bolj skladna in navidezno manj razpotegnjena. V kombinaciji z lepimi 17-palčnimi platišči in doplačilno (490 €) turkizno modro barvo, je bil testni primerek očem prav všečen, kljub temu pa je ohranil praktično velika ogledala in širok kot odpiranja vrat. Oblikovno pomanjkljivost sem opazil predvsem pri vidnem oranžnem steklu za prednje smernike, pod sicer prozornim steklom.Notranjost
Precej večji preskok kot zunanjost je naredila notranjost. Ob pogledu na merilnike je še vedno prisoten značilno Mazdin slog, sicer pa potniški prostor sestavljajo precej bolj oble in tekoče poteze. Ob dobri kakovosti izdelave je pohvalna pridobitev prijetne, mehke plastike, ki, skupaj z lepim vzorcem svetlega oblazinjenja osrednjih delov sedežev, naredi kakovostno krepko boljši vtis kot predhodnica. Poleg dvobarvnega oblazinjenja videz popestrijo še imitacije aluminija. Gledano podrobneje, pritegne oblika volanskega obroča, ki je zapolnjen s stikali za tempomat, radio, telefonijo in potovalni računalnik. Bolj konzervativni so vratni paneli in sredinske zračne reže.Prostornost
Uporaba svetlih barv za sedežne površine navidezno poveča prostornost. V resnici je ta povprečna. Prednja sedeža sta udobna in primerno bočno oprijemljiva. Dobro sedenje omogočata tudi višjim osebam, pri čemer bo ovira kvečjemu skromen vzdolžni pomik volanskega obroča. Na zadnji klopi je prostornost v razrednem povprečju. Mazda bi k počutju lahko prispevala še z večjo količino odlagališč in ločenimi zračnimi režami za zadaj sedeče potnike.
Prtljažnik
Prostornina prtljažnega prostora je zgolj povprečna, saj volumen namenjen prtljagi v osnovi meri 340 litrov in je zelo enostavno povečljiv do 1360 litrov. Pri tem, po podiranju naslonov zadnje klopi, se lahko povečana prostornina pohvali s povsem ravnim dnom. Pozitivni so tudi uporabni detajli v prtljažniku in njegova dokaj pravilna oblika. Manj razveseljujoče je bilo občasno nezanesljivo zapiranje prtljažnih vrat. Je pa v trojki najti eno boljših odlagališč za očala – ki sprejme tudi športne modele in je oblazinjeno.Ergonomija
Pod velik nadstrešek so namestili dva prikazovalnika, ki pa sta po mojem zgrešena vizualna poteza. Ne vidim namreč logike, da sta nameščena drug poleg drugega in hkrati barvno povsem različna – eden je bel, drugi oranžen. Logično se ju bi dalo združiti v večji enojni zaslon. A gledano zgolj uporabno, so podatki lepo berljivi, prav tako je enostavno tudi upravljanje Mazdine trojke, čeprav se vam bo morda sprva zdelo, da je gumbov okoli voznika kar precej.
Mehanika in zmogljivosti
Testni model mazde3 je imel vgrajen 1,6-litrski bencinski motor, ki predstavlja osnovno izbiro. Preizkušen agregat, s 105 KM in 145 Nm navora je zgolj povprečen izdelek. V prostem teku je tih in miren, v nižjih vrtljajih neizrazit, šele v zgornji polovici vrtljajev pa da kaj od sebe. Tovarna navaja 184 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 12,2 sekunde, kar pomeni, da zmogljivosti zaostajajo za dinamično obliko. Za njo zaostaja tudi pločevinast zvok izpušne cevi v nizkih vrtljajih. Krepko boljši, oziroma odličen je natančen, hiter in za prestavljanja prijeten menjalnik, ki pa mu žal na avtocestah manjka šesta prestava. Čeprav po občutku ta mehanika ne kliče športnih voznikov, nam je ob najbolj živahnih poskusih motor popil celo preko 11 litrov. Minimalno povprečje na testu je znašalo 7,3, skupno povprečje pa 9,1, kar je glede na zmogljivosti precej.Vožnja
Mazda3 se lahko pohvali z zanesljivim podvozjem, ki omogoča zelo lahkotno in okretno vožnjo. Stabilnost v ovinkih je na visokem nivoju, ESP vozniku dovoli dovolj svobode in ob zanesljivi legi omogoča športno kontrolo nad vožnjo. Nagibanja so minimalna, ko se privadite dokaj mehkega krmilnega mehanizma, pa daje dober občutek in je prijeten v mestnih manevriranjih. Kljub splošno dobrem udobju je trojka v primerjavi s šestico opazno trša na slabših podlagah in preko cestnih robov, podvozje pa je na makadamu tudi glasnejše.Zaključek
Gledano v celoti je torej mazda3 tudi v novi generaciji dodelan paket všečne oblike, zanesljive mehanike in prijetne voznosti. Ko omenimo še bogat paket opreme TX plus, ki poleg 6 zračnih blazin, dvokanalne klime, ESP-ja, avdio sistema BOSE, vsebuje tudi ogrevanje sedežev, bluetooth, samodejno zatemnjevanje notranjega ogledala, opozorilnik na vozila v mrtvem kotu (v ogledalo izriše ikono, ko je vozilo v mrtvem kotu, ob želeni menjavi voznega pasu pa še zvočno opozori) ter tempomat in ogrevano vetrobransko steklo, potem se zdi za 19.900 € mazda 1,6 i sport TX plus eden ugodnejših nakupov.
