Biti fit je sploh poleti zelo dobrodošla zadeva. Kazanje lepih ženskih trebuščkov ali moških mišic pač sodi v ta čas. Nekako v slogu poudarjanja dobre telesne pripravljenosti so pri Mazdi zasnovali tudi svoj najmanjši model – dvojko. Oglaševana je kot fit avtomobil, a marsikdo se sprašuje, na kaj ciljajo? Testna Japonka z 1,3-litrskim motorjem in opremo TE je sodila v sredino ponudbe tega modela. A tudi tu je bilo pričakovati skladnost z reklamami.
Zunanjost
Atletski videz mazde2 je vsekakor v skladu z propagandnim materialom, kateri ima v ozadju dele mišičastih teles. Ravno prava zmes oblin in robov mali mazdi podari prepoznaven in atraktiven videz. Dinamično poudarjene linije, velika reža na prednjem delu, kratki previsi in široko postavljena kolesa (z lepimi pokrovi) naredijo vtis avtomobila, ki se bo kar lepil na asfalt. Hkrati pa je oblika tudi originalna in prepoznavna, še posebej, če je obarvana v lepo živo zeleno barvo, ki je pritegnila številne opazovalce in doživela primerjave z raznimi rastlinami in plazilci.
Notranjost
Originalnost oblike se nadaljuje tudi znotraj. Prevlada okroglin je takoj očitna. Vse linije se smiselno stekajo, detajli s kovinskim videzom pa so na pravih mestih. Nekoliko zmoti digitalni prikazovalnik stanja goriva, ki bi ga bilo lepše videti v okrogli formi – simetrično majhnem merilniku vrtljajev, ki se stiska ob velik in privlačno oblikovan osrednji merilnik hitrosti. Mehkih plastik v dvojki le ne iščite, ker jih tudi v trojki ni, pa je ta večja in dražja. A kar se izdelave tiče nad malo Japonko ni pripomb.
Prostornost
Čeprav danes vsi avtomobili iz generacije v generacijo rastejo, so pri Mazdi ubrali drugačno pot. Dvojka ne dosega niti 3,9 metra, medtem, ko njeni sodobni konkurenti merijo vsaj 10 centimetrov več. A kljub temu gledano prostorsko ne caplja zadaj. Oblika je dovolj pametno zasnovana, da kratek prednji del pusti še dovolj prostora kabini. Tako vam štiri vrata z mehkim odpiranjem in zapiranjem ponudijo vstop v potniški prostor, ki bo brez težav pojedel štiri odrasle osebe. Nekoliko manj všečno se zdi, da ta lahka vrata delujejo kar premalo masivno, da bi vzbujala občutek varnosti. A tudi za to obstaja razlaga. Dvojka je namreč krepko lažja od konkurence, kar ji prinese dosti dobrih posledic, občutek krhkosti vrat je pač ena negativna.
Atletski videz mazde2 je vsekakor v skladu z propagandnim materialom, kateri ima v ozadju dele mišičastih teles. Ravno prava zmes oblin in robov mali mazdi podari prepoznaven in atraktiven videz. Dinamično poudarjene linije, velika reža na prednjem delu, kratki previsi in široko postavljena kolesa (z lepimi pokrovi) naredijo vtis avtomobila, ki se bo kar lepil na asfalt. Hkrati pa je oblika tudi originalna in prepoznavna, še posebej, če je obarvana v lepo živo zeleno barvo, ki je pritegnila številne opazovalce in doživela primerjave z raznimi rastlinami in plazilci.Notranjost
Originalnost oblike se nadaljuje tudi znotraj. Prevlada okroglin je takoj očitna. Vse linije se smiselno stekajo, detajli s kovinskim videzom pa so na pravih mestih. Nekoliko zmoti digitalni prikazovalnik stanja goriva, ki bi ga bilo lepše videti v okrogli formi – simetrično majhnem merilniku vrtljajev, ki se stiska ob velik in privlačno oblikovan osrednji merilnik hitrosti. Mehkih plastik v dvojki le ne iščite, ker jih tudi v trojki ni, pa je ta večja in dražja. A kar se izdelave tiče nad malo Japonko ni pripomb.Prostornost
Čeprav danes vsi avtomobili iz generacije v generacijo rastejo, so pri Mazdi ubrali drugačno pot. Dvojka ne dosega niti 3,9 metra, medtem, ko njeni sodobni konkurenti merijo vsaj 10 centimetrov več. A kljub temu gledano prostorsko ne caplja zadaj. Oblika je dovolj pametno zasnovana, da kratek prednji del pusti še dovolj prostora kabini. Tako vam štiri vrata z mehkim odpiranjem in zapiranjem ponudijo vstop v potniški prostor, ki bo brez težav pojedel štiri odrasle osebe. Nekoliko manj všečno se zdi, da ta lahka vrata delujejo kar premalo masivno, da bi vzbujala občutek varnosti. A tudi za to obstaja razlaga. Dvojka je namreč krepko lažja od konkurence, kar ji prinese dosti dobrih posledic, občutek krhkosti vrat je pač ena negativna.
Prtljažnik
Kratek in mišičasto nasajen zadek za petimi vrati pokaže prtljažnik, ki je precej kratek, a globok. Tako uspe shraniti osnovnih 250 litrov prtljage, po podiranju naslona zadnje deljive klopi pa vse do 787 litrov. Številki sta res precej povprečni, poleg tega pa je prtljago treba spuščati čez visok rob prtljažnika, še pred tem pa kar ni sapo jemajoča številka, ampak sodi nekje v povprečje. Škoda se zdi, da niso snovalci predvideli drsne zadnje klopi, kar nudijo nekateri konkurenti, ali pa bi naredili takšen sistem zlaganja, da ne bi med dnom prtljažnika in podrto klopjo nastala stopnička. Poleg tega bi se zadnji potniki gotovo razveselili kakšnega predalčka v vratih, sovoznik pa se bo sprva začudil nad nenavadnim predalom pred njim, ki je neroden za odpiranje,a praktičen za nalaganje manjših predmotov vanj, kar skozi režo, pri zaprtih vratcih.
Ergonomija
Počutje v dvojki je, po zaslugi prijetnih linij, ki se nadaljujejo tudi v notranjosti, sveže, dinamično in mladostno. Sicer imajo sedeži zanimiv vzorec, ki popestri njihovo črnino, a glede dinamičen značaj vozila bi lahko nudili več bočnega oprijema. Voznik si kljub zgolj višinsko nastavljivem volanu najde primerno mesto, s katerega ima tudi dober pregled na merilnike in okolico. Okrogle zračne reže so sicer lepe in kar se tiče smeri pihanja zraka odlično prilagodljive, a kakšen vrtljiv gumbek za zmanjševanje pretoka posamezne reže ne bi škodil.
Kratek in mišičasto nasajen zadek za petimi vrati pokaže prtljažnik, ki je precej kratek, a globok. Tako uspe shraniti osnovnih 250 litrov prtljage, po podiranju naslona zadnje deljive klopi pa vse do 787 litrov. Številki sta res precej povprečni, poleg tega pa je prtljago treba spuščati čez visok rob prtljažnika, še pred tem pa kar ni sapo jemajoča številka, ampak sodi nekje v povprečje. Škoda se zdi, da niso snovalci predvideli drsne zadnje klopi, kar nudijo nekateri konkurenti, ali pa bi naredili takšen sistem zlaganja, da ne bi med dnom prtljažnika in podrto klopjo nastala stopnička. Poleg tega bi se zadnji potniki gotovo razveselili kakšnega predalčka v vratih, sovoznik pa se bo sprva začudil nad nenavadnim predalom pred njim, ki je neroden za odpiranje,a praktičen za nalaganje manjših predmotov vanj, kar skozi režo, pri zaprtih vratcih.Ergonomija
Počutje v dvojki je, po zaslugi prijetnih linij, ki se nadaljujejo tudi v notranjosti, sveže, dinamično in mladostno. Sicer imajo sedeži zanimiv vzorec, ki popestri njihovo črnino, a glede dinamičen značaj vozila bi lahko nudili več bočnega oprijema. Voznik si kljub zgolj višinsko nastavljivem volanu najde primerno mesto, s katerega ima tudi dober pregled na merilnike in okolico. Okrogle zračne reže so sicer lepe in kar se tiče smeri pihanja zraka odlično prilagodljive, a kakšen vrtljiv gumbek za zmanjševanje pretoka posamezne reže ne bi škodil.
Mehanika in zmogljivosti
Mazda2 ima možnost vgradnje dveh 1,3-litrskih motorjev,ki se med sabo razlikujeta po zmogljivostih. Testni je bil močnejša izvedba, saj je premogel 86 KM in 122 Nm navora pri 3500 vrtljajih. V prostem tek motorčka skoraj ni bilo slišati, tudi med samo vožnjo je deloval presenetljivo tiho, le preganjanja v visoke vrtljaje so občutno poudarila njegov glas. Kljub temu, da petstopenjski ročni menjalnik z zelo kratko, natančno in hitro prestavljivo ročico omogoča prijetno igranje, dober navor v srednjem območju vrtljajev dovoljuje vozniku bolj redka pretikanja. Razlog za ta občutek poskočnosti je tudi v že omenjeni nizki masi avtomobila. Japonka torej deluje živahna in agilna. Najvišjo hitrost doseže pri 172 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 12,9 sekunde. Tako oblika kot značaj motorja pa sta krivca za željo po dinamični vožnji in v tem primeru niti dobro tono mase ne pripomore k nizki porabi, ki je na testu v povprečju znašala malenkost manj kot 8 litrov.
Vožnja
Zadnje poglavje, ki podkrepi vtis navihanega avtomobila pa je vožnja. Znižanje mase je ob agilni zasnovi podvozja prineslo zelo igriv avtomobil, ki se z veseljem prebija skozi mesto ali skače od ovinka do ovinka po gorskih serpentinah. Nizko maso je občutiti tudi pri sami vožnji, saj se avtomobil hitro in neposredno odziva na voznikove ukaze in premaguje tudi visoke bočne sile. Pri pretiravanju sprva iz ovinka zdrsne nos, a že popuščanje plina odnese zadnji del v skoraj nevtralno bočno drsenje, ki ga z neposrednim krmilnim mehanizmom spreten voznik zlahka obvladuje in to tudi pridno izkorišča.
Zaključek
Najmanjša med mazdami je uspešna znanilka Zoom-zoom filozofije v svojem razredu. Z lepo obliko, živahnim motorjem in dinamično zasnovo podvozja dejansko deluje precej veseljaška in uživaška. Poleg tega vsebuje že preizkušene vrednote te znamke, ki so jim zvesti številni kupci. Preskok značaja s prejšnjega (konzervativno - enoprostorskega) na aktualni (poudarjeno dinamičen) model je res velik! Naloga nove dvojke je pripeljati nove, mlade kupce. Ti pa morajo za model z močnejšim 1,3-litrskim motorjem in opremo TE pripraviti 12.430 €.
Mazda2 ima možnost vgradnje dveh 1,3-litrskih motorjev,ki se med sabo razlikujeta po zmogljivostih. Testni je bil močnejša izvedba, saj je premogel 86 KM in 122 Nm navora pri 3500 vrtljajih. V prostem tek motorčka skoraj ni bilo slišati, tudi med samo vožnjo je deloval presenetljivo tiho, le preganjanja v visoke vrtljaje so občutno poudarila njegov glas. Kljub temu, da petstopenjski ročni menjalnik z zelo kratko, natančno in hitro prestavljivo ročico omogoča prijetno igranje, dober navor v srednjem območju vrtljajev dovoljuje vozniku bolj redka pretikanja. Razlog za ta občutek poskočnosti je tudi v že omenjeni nizki masi avtomobila. Japonka torej deluje živahna in agilna. Najvišjo hitrost doseže pri 172 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 12,9 sekunde. Tako oblika kot značaj motorja pa sta krivca za željo po dinamični vožnji in v tem primeru niti dobro tono mase ne pripomore k nizki porabi, ki je na testu v povprečju znašala malenkost manj kot 8 litrov.Vožnja
Zadnje poglavje, ki podkrepi vtis navihanega avtomobila pa je vožnja. Znižanje mase je ob agilni zasnovi podvozja prineslo zelo igriv avtomobil, ki se z veseljem prebija skozi mesto ali skače od ovinka do ovinka po gorskih serpentinah. Nizko maso je občutiti tudi pri sami vožnji, saj se avtomobil hitro in neposredno odziva na voznikove ukaze in premaguje tudi visoke bočne sile. Pri pretiravanju sprva iz ovinka zdrsne nos, a že popuščanje plina odnese zadnji del v skoraj nevtralno bočno drsenje, ki ga z neposrednim krmilnim mehanizmom spreten voznik zlahka obvladuje in to tudi pridno izkorišča.Zaključek
Najmanjša med mazdami je uspešna znanilka Zoom-zoom filozofije v svojem razredu. Z lepo obliko, živahnim motorjem in dinamično zasnovo podvozja dejansko deluje precej veseljaška in uživaška. Poleg tega vsebuje že preizkušene vrednote te znamke, ki so jim zvesti številni kupci. Preskok značaja s prejšnjega (konzervativno - enoprostorskega) na aktualni (poudarjeno dinamičen) model je res velik! Naloga nove dvojke je pripeljati nove, mlade kupce. Ti pa morajo za model z močnejšim 1,3-litrskim motorjem in opremo TE pripraviti 12.430 €.
