V času »Zoom-zoom« filozofije, je Mazda postala ena najbolj (prodajno) rastočih avtomobilskih znamk. Poleg lepe oblike in dobre mehanike namreč ponuja tudi dovolj pestro paleto vozil. Med zadnjimi pridobitvami, ki pa niso namenjene množici ampak bolj ugledu znamke, je tudi model CX-7. Za tega pravijo, da naj bi bil najbolj športen med primerljivimi SUV-ji.
Zunanjost
Minilo je že precej časa odkar je Mazda v Ameriki prikazala koncept MX-crossport, ki je služil kot zgled pri oblikovanju serijskega modela CX-7. Pred dvema letoma in pol so pokazali serijsko različico, pol leta kasneje pa so jo pripravili še za Evropske trge. Če govorimo o zunanjosti, mazda CX-7 dejansko deluje najbolj športni SUV. Njena 4,68 metra dolga in kar 1,87 metra široka karoserija je krepko zašiljena ter zaradi 18-palčnih platišč, izredno položnega prednjega stekla in nabuhlih bokov tudi poudarjeno športna. Oblikovno nikakor ne spominja na robustne terence ampak se zgleduje po športnih modelih te znamke, kot sta RX-8 in MX-5. Kot takšna je zlahka prepoznavna, a še vedno ne bi škodilo, če bi bile prednje ter zadnje luči podobne tistim na novi šestici, saj sploh zadnje delujejo že kar rahlo optično razmetane. Atraktivna karoserija vsekakor pritegne opazovalce, saj je videti kot športni avtomobil s povečano, 20-centimetrsko oddaljenostjo od tal.
Notranjost
SUV-ji se večinoma povezujejo s terensko robatostjo, čeprav se v večini vozijo kar po cestah. Nekaj te robatosti ostane tudi v notranjosti, za bolj klen občutek. A v primeru mazde CX-7 dinamično zunanjost nadaljuje tudi primerna notranja oblika. Že sama kombinacija sinje modre kovinske barve in belega usnja me je spominjala na morje. Lepo tekoče linije sredinske konzole, z aluminijastimi obrobami in črno lakiranimi dekoracijami, pa so dale piko na i k dobremu vtisu. Barve so usklajene, izdelava natančna, a žal je trde plastike kar preveč. Poleg tega čudi še nesoglasje pri opremi, saj je ta zelo bogata, a ne vsebuje lučk v ogledalih, dvokanalne klime in kakšnega sodobnejšega multifunkcijskega izpisovalnika, namesto ozkega zaslončka.
Prostornost
Čeprav bi kdo pri oznaki CX-7 pomislil, da ima avto 7 sedežev, temu ni tako. Mazda ponuja le 5 mest za potnike, a pritoževanja nad pomanjkanjem prostora ni za pričakovati. Sedi se udobno in sproščeno, prostora je dosti tako pred nogami kot nad glavami. Veliko vetrobransko steklo in svetle barve prispevajo k občutku zračnosti, potnike pa brez dvoma očara res odlični Bose audio sistem, ki je krepko najboljši izmed drugih izdelkov znamke Bose, kar sem jih do sedaj spoznal v testnih avtomobilih. Zdi se, da bi v takšen rang avtomobila sodile nastavljive zračne reže tudi za zadaj sedeče potnike.
Prtljažnik
Visoki zadek in večja oddaljenost od tal povzročita visoko dno prtljažnega prostora, ki pa je pravilne oblike in lepo obdelan. Njegova osnovna prostornina znaša 455 litrov, s hitrim in preprostim podiranjem zadnje klopi, po že znanem Mazdinem principu Karakuri, pa prostornina zraste na maksimalnih 1346 litrov. Pohvalno je, da je dno povečanega prtljažnika ravno vse do prednjih sedežev. Manj pa razveseli dejstvo, da je, ob zadovoljivem številu predalov za prednje potnike, z odlagališči prav slabo poskrbljeno za zadaj sedeče, ki jim je na voljo le žepek na sovoznikovem sedežu. V predalu pred sovoznikom pa se mi bi povsem samoumevna zdela osvetlitev.
Ergonomija
Vozniku bo srečanje z mazdo CX-7 nemudoma prijetno. Odprl jo bo lahko zgolj z dotikom kljuke in pametno kartico v žepu. Kljub visoki oddaljenosti od tal je občutek sedenja precej športen, položaj za malim in lepo pokončno nameščenim volanom pa brez pripomb. Pogled na lepe merilnike v izdatnih tulcih je pregleden, težji je pregled za karoserijo, zato bi precej samoumevno pričakoval zadnje parkirne senzorje. Mazda še vedno vztraja na majhnem in ozkem prikazovalniku na vrhu sredinske konzole, ki bi ga že lahko zamenjali s kakšnim večjim in bolj preglednim ter tudi s temu primernim dvosmernim brskanjem po podatkih. Glede na to, da CX-7 ni imela samodejne zatemnitve notranjega vzvratnega ogledala, je bila na voljo zanimiva rešitev – v prednja senčnika vgrajena dodatna izvlečljiva senčnika za ogledalo. Med želje bi zapisal tudi drugačno obliko držal za pločevinke, da bi bila primerna tudi za plastenke ter vzdolžno nastavljiv naslon za roke, saj je sedaj nameščen preveč nazaj in kvečjemu ovira komolec pri prestavljanju.
Mehanika in zmogljivosti
Avtomobil športnega videza in krepkih dimenzij potrebuje primerno zmogljiv motor. Pri večini SUV-jev bi pričakovali kakšnega 3-litrskega dizla, a Mazda je ubrala drugačno pot. Dizla v CX-7 niso ponudili, saj športnost še vedno povezujejo z bencinom. Zato je v CX-7 pristal napredni, 2,3-litrski štirivaljnik, ki s pomočjo neposrednega vbrizga, sekvenčno nastavljivih ventilov in turbinskega polnilnika predela 260 KM in 380 Nm največjega navora pri 3000 vrtljajih. Motor nam je znan že iz športnih različic MPS. Njegovo delovanje in zmogljivosti zaslužijo le pohvale. V prostem teku je praktično neslišen, vleče povsem zvezno že iz nizkih vrtljajev in ne zahteva siljenja proti rdečem polju, hkrati pa je tako glede vibracij kot zvoka zelo zadušen. No, po pravici povedano, za avto z dvema krepkima izpušnima cevema na zadku in športnim značajem, je ravno ta zadušenost ena izmed hib. Motor zvezno vleče in zlahka prestavlja precejšnjo maso, a njegov sterilni zvok nič kaj ne prispeva k voznikovem adrenalinu. Ponuja pa drugo dobro stran – resnično lahko uživate v vrhunskem zvoku audio sistema. K temu prispeva še zelo dobra aerodinamika, ki omogoča tiho rezanje zraka, hkrati pa tudi 210 km/h najvišje hitrosti. Pospešek do 100 km/h znaša okroglih 8 sekund, a bolj pomembno kot ta podatek je dejstvo, da je navora veliko in voznik zlahka lenari s prestavljanjem kratke in natančne ročice šeststopenjskega ročnega menjalnika. Seveda je ob bencinskem motorju nemogoče pričakovati varčnost. Z res nežno vožnjo sem prišel do povprečja okroglih 9 litrov, hitenje preko serpentin pa je to porabo podvojilo. Na koncu testa je izračun pokazal povprečno porabo 14,2 litra.
Vožnja
Glede na to, da je mazda CX-7 vendarle SUV, naj omenim še štirikolesni pogon. Ta bolj kot k lezenju po brezpotjih pomaga k stabilnosti v ovinkih, saj je v osnovi pogon speljan k prednjim kolesom, šele slabši oprijem le teh, s pomočjo sistema »Active Torque-Split all-wheel drive system« prelije do 50 % navora na zadnji kolesni par. Voznik na to ne more vplivati, saj nima na voljo nobenega gumbka, ampak se to dogaja samodejno – po potrebi, ki jo zazna elektronika. Sicer že sama oblika govori v prid cestni uporabi, zato tovrstnaizvedba pogona ni presenetljiva. Bolj preseneča samo obnašanje avtomobila na cesti. Kljub temu, da je vendarle precej oddaljen od tal in postavljen na 18-palčna kolesa, je izredno stabilen tudi skozi ovinke. Sama karoserija se nič kaj ne nagiba, edino nagibanje prinesejo masivne pnevmatike, ki pa skupaj z vzmetenjem poskrbijo tudi za dobro udobje vožnje. Natančen krmilni mehanizem doda še dober občutek pri manevriranju in potrdi, da je CX-7 res najbolj športna med SUV-ji.
Zaključek
Dinamično in prepoznavno oblikovan avtomobil, z zmogljivim motorjem, prostorno in estetsko notranjostjo, zelo bogato opremo in hkrati tudi športnim značajem, se sliši kot kombinacija ki precej stane. Ko dodam še dobre garancijske pogoje in pomislim, da med pomanjkljivosti lahko prištejem le malenkosti potem se ž skoraj bojim za končni znesek. A po pravici povedano se mi 34.500 € za ta avtomobil zdi, napram konkurenci, odlična ponudba. Še največja hiba med izborom SUV-jev pa je odsotnost dizla in s tem povezano varčevanje. A CX-7 je pač oblikovna in značajska posebnica.
