Ameriške filmske zgodbe so polne velikanskih pick-upov, ki s svojim mogočnim videzom nedvomno naredijo vtis na opazovalce. 5 in več metrov dolgi poltovornjaki so očitno pravo prevozno sredstvo za novodobne kavbojce. Že videz teh vozil kare kriči, da so neustrašni, trpežni, masivni in celo uporabni. Kdo jih potrebuje pri nas je drugo vprašanje? Zdi se, da predvsem gradbeniki in kmetje, čeprav pravijo, da bi to bile lahko tudi družine z aktivnim življenjskim slogom, ki pač na tovornem prostoru rade prevažajo športne rekvizite. Torej je bila testna mazda BT-50 GT verjetno namenjena tem? Predstavljala je najbolje opremljeno, elegantno dvobarvno in tudi najbolj prostorno izvedbo.
Zunanjost
Mazda BT-50 je ena izmed maloštevilčne druščine tako imenovanih »pick-upov«, ki se prodajajo na našem trgu. Lansko jesen je doživela manjšo prenovo, ki ji je prinesla drugačen videz luči, večjo in s kromom bolj obogateno masko, večja vzvratna ogledala, spremenjene blatnike in sodobnejše oblikovane odbijače. Oblika karoserije je značino pick-upovska, oglata, razpotegnjena, s precej navpičnimi stekli in vpadljivimi dimenzijami. Testna, dvobarvna izvedba, je bila posajena na primerno masivna 16-palčna lita platišča in olepšana z kovinskim lokom na tovornem prostoru. Ravno zaradi slednjega se mi je pojavilo vprašanje - zakaj ti elementi niso bolj usklajeni? Lok je bil iz »prokroma«, masivni pragovi so imeli narebren motno aluminijast videz, prednji odbijač je bil seveda plastičen, zadnjega pa je nadomestil črn kovinski profil… No, ta neskladnost je pač del zgodbe o tovornem vozilu, ki je prvenstveno uporabno, čeprav želi imeti tudi marsikaj družinskega.
Notranjost
V notranjost izvedbe double cab vstopate skozi štiri vrata in ob pomoči vzpenjanja na prag, ki služi kot stopnička na poti v visoko posajen potniški prostor. Ta s prenovo ni doživel drastičnih sprememb. Pridobil je oranžno nočno osvetlitev, AUX vtič za zunanje medije in drugačna oblazinjenja. Plastika v kabini je seveda trda, a po zaslugi kombinacije črne in sive barve ter nekaj imitacij aluminija, niti ne pretirano dolgočasna. Vrhnji del armaturne plošče še vedno deluje podoben kot tisti v osebnih vozilih, medtem, ko je predel med sedežema tipično terensko robat. Tam se nahaja visoka prestavna ročica in poleg nje še ročica za izbiro pogona.
Prostornost
Hvalevrdne prostornosti kabine, kljub preko petmetrski dolžini, od pick-upov ni pričakovati. Navsezadnje se za potniki nahaja še meter in pol dolg tovorni prostor. Zato se spredaj sedi povsem normalno, celo precej udobno, tudi prostora je dovolj. Zadaj ravna streha omogoča dovolj prostora za glave, kratka kabina pa ga okrne pred koleni. Potnike so v testnem modelu pričakali sedeži odeti v delno gladko, delno perforirano črno usnje. Ta prispevek luksuza v načeloma tovorno vozilo je seveda vprašanje smiselnosti in okusa.
Prtljažnik (keson)
Kljub temu, da ima BT-50 v prednjem delu potniškega prostora kar nekaj večjih odložišč, vendarle ni enake zasnove kot osebni avtomobili. Zato ob polni zasedenosti kabine prtljago prepusti kesonu. Tega je opcijsko seveda možno pokriti na več načinov, a v testnem primeru ni bil vgrajen noben, čeprav bi ob najboljšem paketu opreme, ki očitno cilja na bolj osebno rabo vozila, to vendarle pričakoval. Tako pa je bil tovorni keson odprt pogledom, obložen s trpežno narebreno plastiko, olepšan z velikim napisom Mazda in na zadnjem delu zaprt z loputo, ki prenese do 400 kilogramov obtežitve. Ob 1,53 metra dolžine in 1,46 metra širine kesona velja omeniti, da največja dovoljena obremenitev vozila znaša 1,1 tone.
Ergonomija
Presenečenje za večino, ki so vajeni osebnih vozil, pa je ročica parkirne zavore. To je treba potegniti podobno, kot kakšen vzvod, s katerimi smo včasih čistili pepel iz peči. A če izvzamemo to posebnost je voznikovo delovno mesto ergonomsko preprosto. Sedeži so udobni, bočni oprijem pa tako ali tako ni bistvo tovrstnih vozil. Volanski obroč je nastavljiv po naklonu in dovolj pokončno nameščen. Merilniki so pregledni in podobnega videza kot v osebnih mazdah. Zračne reže na straneh so lepe okrogle oblike, a ne omogočajo reguliranja količine pretoka zraka. Pogled na okolico, skozi velika pokončna okna, je dober, žal pa navpično zadnje steklo tudi tokrat ponoči odseva osvetlitev armaturne plošče, kar utegne biti moteče pri gledanju v notranje vzvratno ogledalo.
Mehanika in zmogljivosti
Prenova modela pa ni pomenila spremembe preizkušenega dizelskega pogonskega agregata. Ta še vedno iz 2,5-litrske prostornine pridela 143 KM in 330 Nm največjega navora. Že ob vžigu daje zaslutiti svojo delavsko namembnost, saj se oglasi z značilno robustnim zvokom, ki ne skriva precejšnje prostornine. Čeprav podatki navajajo najvišjo hitrost 158 km/h in pospešek do 100 km/h v 10,9 sekunde, se zdi prazna BT-50 že prav odločen avtomobil. Takrat namreč, kljub 1,8 tone prazne mase, kar konkretno pospeši. Zmogljivosti motorja so seveda primerne namembnosti, saj to ni vozilo za potovanja po avtocestah, čeprav zlahka preseže hitrostne omejitve. Vendar pa večje hitrosti povzročijo več hrupa ko se zrak prebija preko neaerodinamične pločevine. Navor motorja je primerno razporejen tako za morebitna prehitevanja, kot za plezanja po razbrazdanih terenih. 5-stopenjski ročni menjalnik ima do voznika povezavo preko visoke prestavne ročice, ki pa kljub okornemu videzu omogoči spodobno natančne gibe. Način vožnje in obremenjenost vozila diktirata količino porabljenega goriva. Na testu so se povprečne porabe gibale med 10,4 in 9,3 litra, skupno povprečje pa je znašalo 9,8 litra, kar je enaka poraba kot pri zadnjem testu BT-50 pred prenovo.
Vožnja
Kar se vožnje tiče na prenovljeni mazdi BT-50 ni opaziti drastičnih sprememb. Kot pri vsakem pick-upu, se pozna precejšnji prispevek k udobju, ko je avtomobil otovorjen. Prav tako je značilen posreden krmilni mehanizem, ki v sredinski legi omogoča zasuk za nekaj stopinj levo-desno, še vedno pa se peljete naravnost. Od značilnih lastnosti ne odstopa tudi precejšnje nagibanje v ovinkih, ki ga še podkrepijo visoke pnevmatike. Te se precej bolje izkažejo na slabi podlagi, ki jo BT-50 prazen premaguje s poskakovanjem, otovorjen pa že prav lepo udobno. Štirikolesni pogon je v takšna vozila vgrajen za premagovanje ekstremnih terenskih situacij in je v primeru mazde BT-50 dovoljen do 100 km/h. Ob praznem kesonu in na spolzki podlagi zgolj zadnji pogon kmalu povzroči zdrs koles, zaradi česar prekolp na štirikolesnega pomeni krepek prispevek k stabilnosti. Reduktor omogoča še kratek prenos, s pomočjo katerega je BT-50 sposobna plezanja po razdrapanih in zahtevnih terenih, kar podpre še preko 20 centimetrska oddaljenost od tal.
Zaključek
Trpežnost in uporabnost sta lastnosti, ki sta nujni kupcem pick-upov. Novi paket opreme GT usnje, kakršen je bil vgrajen v testni model, pa je že predstavljal odmik od racionalnega nakupa. Medtem, ko osnovno opremljeno mazdo BT 50 CE, z dvojno kabino, kupite za 21.640 €, je še dva koraka višje izvedba z opremo GT, ki stane 24.590 €. Da k tej dodate usnjeno oblazinjenje, potrebujete 1260 €, ter še 812 € za dvobarvno izvedbo. Namesto teh dveh tisočakov, za občutek prestiža, bi si vsak racionalni kupec raje omislil praktični pokrov kesona. Seveda pa se ti dodatki ne izključujejo.
Zunanjost
Mazda BT-50 je ena izmed maloštevilčne druščine tako imenovanih »pick-upov«, ki se prodajajo na našem trgu. Lansko jesen je doživela manjšo prenovo, ki ji je prinesla drugačen videz luči, večjo in s kromom bolj obogateno masko, večja vzvratna ogledala, spremenjene blatnike in sodobnejše oblikovane odbijače. Oblika karoserije je značino pick-upovska, oglata, razpotegnjena, s precej navpičnimi stekli in vpadljivimi dimenzijami. Testna, dvobarvna izvedba, je bila posajena na primerno masivna 16-palčna lita platišča in olepšana z kovinskim lokom na tovornem prostoru. Ravno zaradi slednjega se mi je pojavilo vprašanje - zakaj ti elementi niso bolj usklajeni? Lok je bil iz »prokroma«, masivni pragovi so imeli narebren motno aluminijast videz, prednji odbijač je bil seveda plastičen, zadnjega pa je nadomestil črn kovinski profil… No, ta neskladnost je pač del zgodbe o tovornem vozilu, ki je prvenstveno uporabno, čeprav želi imeti tudi marsikaj družinskega.Notranjost
V notranjost izvedbe double cab vstopate skozi štiri vrata in ob pomoči vzpenjanja na prag, ki služi kot stopnička na poti v visoko posajen potniški prostor. Ta s prenovo ni doživel drastičnih sprememb. Pridobil je oranžno nočno osvetlitev, AUX vtič za zunanje medije in drugačna oblazinjenja. Plastika v kabini je seveda trda, a po zaslugi kombinacije črne in sive barve ter nekaj imitacij aluminija, niti ne pretirano dolgočasna. Vrhnji del armaturne plošče še vedno deluje podoben kot tisti v osebnih vozilih, medtem, ko je predel med sedežema tipično terensko robat. Tam se nahaja visoka prestavna ročica in poleg nje še ročica za izbiro pogona.Prostornost
Hvalevrdne prostornosti kabine, kljub preko petmetrski dolžini, od pick-upov ni pričakovati. Navsezadnje se za potniki nahaja še meter in pol dolg tovorni prostor. Zato se spredaj sedi povsem normalno, celo precej udobno, tudi prostora je dovolj. Zadaj ravna streha omogoča dovolj prostora za glave, kratka kabina pa ga okrne pred koleni. Potnike so v testnem modelu pričakali sedeži odeti v delno gladko, delno perforirano črno usnje. Ta prispevek luksuza v načeloma tovorno vozilo je seveda vprašanje smiselnosti in okusa.
Prtljažnik (keson)
Kljub temu, da ima BT-50 v prednjem delu potniškega prostora kar nekaj večjih odložišč, vendarle ni enake zasnove kot osebni avtomobili. Zato ob polni zasedenosti kabine prtljago prepusti kesonu. Tega je opcijsko seveda možno pokriti na več načinov, a v testnem primeru ni bil vgrajen noben, čeprav bi ob najboljšem paketu opreme, ki očitno cilja na bolj osebno rabo vozila, to vendarle pričakoval. Tako pa je bil tovorni keson odprt pogledom, obložen s trpežno narebreno plastiko, olepšan z velikim napisom Mazda in na zadnjem delu zaprt z loputo, ki prenese do 400 kilogramov obtežitve. Ob 1,53 metra dolžine in 1,46 metra širine kesona velja omeniti, da največja dovoljena obremenitev vozila znaša 1,1 tone.Ergonomija
Presenečenje za večino, ki so vajeni osebnih vozil, pa je ročica parkirne zavore. To je treba potegniti podobno, kot kakšen vzvod, s katerimi smo včasih čistili pepel iz peči. A če izvzamemo to posebnost je voznikovo delovno mesto ergonomsko preprosto. Sedeži so udobni, bočni oprijem pa tako ali tako ni bistvo tovrstnih vozil. Volanski obroč je nastavljiv po naklonu in dovolj pokončno nameščen. Merilniki so pregledni in podobnega videza kot v osebnih mazdah. Zračne reže na straneh so lepe okrogle oblike, a ne omogočajo reguliranja količine pretoka zraka. Pogled na okolico, skozi velika pokončna okna, je dober, žal pa navpično zadnje steklo tudi tokrat ponoči odseva osvetlitev armaturne plošče, kar utegne biti moteče pri gledanju v notranje vzvratno ogledalo.
Mehanika in zmogljivosti
Prenova modela pa ni pomenila spremembe preizkušenega dizelskega pogonskega agregata. Ta še vedno iz 2,5-litrske prostornine pridela 143 KM in 330 Nm največjega navora. Že ob vžigu daje zaslutiti svojo delavsko namembnost, saj se oglasi z značilno robustnim zvokom, ki ne skriva precejšnje prostornine. Čeprav podatki navajajo najvišjo hitrost 158 km/h in pospešek do 100 km/h v 10,9 sekunde, se zdi prazna BT-50 že prav odločen avtomobil. Takrat namreč, kljub 1,8 tone prazne mase, kar konkretno pospeši. Zmogljivosti motorja so seveda primerne namembnosti, saj to ni vozilo za potovanja po avtocestah, čeprav zlahka preseže hitrostne omejitve. Vendar pa večje hitrosti povzročijo več hrupa ko se zrak prebija preko neaerodinamične pločevine. Navor motorja je primerno razporejen tako za morebitna prehitevanja, kot za plezanja po razbrazdanih terenih. 5-stopenjski ročni menjalnik ima do voznika povezavo preko visoke prestavne ročice, ki pa kljub okornemu videzu omogoči spodobno natančne gibe. Način vožnje in obremenjenost vozila diktirata količino porabljenega goriva. Na testu so se povprečne porabe gibale med 10,4 in 9,3 litra, skupno povprečje pa je znašalo 9,8 litra, kar je enaka poraba kot pri zadnjem testu BT-50 pred prenovo.Vožnja
Kar se vožnje tiče na prenovljeni mazdi BT-50 ni opaziti drastičnih sprememb. Kot pri vsakem pick-upu, se pozna precejšnji prispevek k udobju, ko je avtomobil otovorjen. Prav tako je značilen posreden krmilni mehanizem, ki v sredinski legi omogoča zasuk za nekaj stopinj levo-desno, še vedno pa se peljete naravnost. Od značilnih lastnosti ne odstopa tudi precejšnje nagibanje v ovinkih, ki ga še podkrepijo visoke pnevmatike. Te se precej bolje izkažejo na slabi podlagi, ki jo BT-50 prazen premaguje s poskakovanjem, otovorjen pa že prav lepo udobno. Štirikolesni pogon je v takšna vozila vgrajen za premagovanje ekstremnih terenskih situacij in je v primeru mazde BT-50 dovoljen do 100 km/h. Ob praznem kesonu in na spolzki podlagi zgolj zadnji pogon kmalu povzroči zdrs koles, zaradi česar prekolp na štirikolesnega pomeni krepek prispevek k stabilnosti. Reduktor omogoča še kratek prenos, s pomočjo katerega je BT-50 sposobna plezanja po razdrapanih in zahtevnih terenih, kar podpre še preko 20 centimetrska oddaljenost od tal.Zaključek
Trpežnost in uporabnost sta lastnosti, ki sta nujni kupcem pick-upov. Novi paket opreme GT usnje, kakršen je bil vgrajen v testni model, pa je že predstavljal odmik od racionalnega nakupa. Medtem, ko osnovno opremljeno mazdo BT 50 CE, z dvojno kabino, kupite za 21.640 €, je še dva koraka višje izvedba z opremo GT, ki stane 24.590 €. Da k tej dodate usnjeno oblazinjenje, potrebujete 1260 €, ter še 812 € za dvobarvno izvedbo. Namesto teh dveh tisočakov, za občutek prestiža, bi si vsak racionalni kupec raje omislil praktični pokrov kesona. Seveda pa se ti dodatki ne izključujejo.
