Lanciina filozofija ostaja enaka že preko 100 let – izdelovanje prestižnih, posebnih, tehnično naprednih in nadvse elegantnih avtomobilov, ki so prej butični izdelki kot vozila za množice. To usmerjenost so skozi zgodovino bolj ali manj uspešno uresničevali – še najbolje tja do konca šestdesetih let, kasneje pa, pod okriljem koncerna Fiat Lancia ni prišla do takšne veljave, kot bi si zaslužila. Ker navsezadnje s prijetno lybro ali avantgardno-elegantnim thesisom ni bilo uspeha, kot si ga bi zaslužila, so sedaj dosti stavili na novo delto. Predvsem so tokrat več truda kot v zadnjih desetletjih vložili v marketing. Pogoj, da bo nova delta prinesla oživitev ene najpomembnejših znamk, pa je seveda njena zaželenost med kupci. Mi smo preizkusili izvedbo 2,0 multijet oro.
Zunanjost
V kolikor spomin obuja ime delta v povezavi s športnostjo in nenadkriljivo rallye legendo – delto integrale, ste na napačni poti! Delta tretje generacije se vrača h koreninam, ki so bolj kot športnost poudarjale prestiž, udobje in avantgardno oblikovanje. Navzven je delta zelo vpadljiv, nadvse eleganten in prestižno delujoč avtomobil, ki ga bi težko zarisali kje drugje kot v Italiji. Oblika namreč uspešno združuje tradicijo in najavlja prihodnost. Karoserija sicer sloni na platformi Fiatovega brava, a z medosno razdaljo 2,7 metra sega že razred višje. Predvsem pa sega višje z videzom. Od prednjih luči, velike maske, tankih zadnjih LED luči, navidezno lebdeče strehe iz matiranega umetnega materiala, pa do elegantno zastekljenega zadka in lepih 18-palčnih platišč, ki ponavljajo obliko petkotne maske. Primerljivo dodelanih oblikovnih detajlov in tako razločnega oznanjanja prestiža v kompaktnem razredu ne boste našli. V testnem primeru je bil videz poudarjen še s posebno biserno barvo, ki se je prelivala med flidrovo modro in peščeno rjavo. Avtomobil torej, ki ga prezrejo le tisti, ki so doma pozabili očala.
Notranjost
Podobna zgodba se je nadaljevala v notranjosti. Ta je bila v celoti odeta v črnino in oplemenitena za zajetno količino preveč plastičnih imitacij aluminija. Videz sedežev odetih v usnje in alkantaro, ter oplemenitenih s svetlimi šivi, je vse prej kot vsakodneven – spominjajo na drage fotelje. Osvetlitev stikal na sredinski konzoli je hkrati tudi ambientalna osvetlitev. Material strešnega neba pa je videti kot nežno vzorčasta tkanina s kakšne obleke. A med vso to estetiko videza se najdejo tudi hibe – po pritisku na lepe gumbe sredinske konzole je bilo namreč opaziti, da se je ta vdala za milimeter ali dva. Tisti, ki so že sedeli v fiatovem bravu, bodo tudi hitro opazili podobnost pri nekaterih detajlih – kot je preveč enostaven videz predela med sedežema in del vratnega panela. A vse ostalo je v lancii delti oblikovano na krepko prestižnejši način.
Prostornost
Opazna razpotegnjenost kabine je element, ki je lahko za skladnost zunanjosti celo negativna, a samo na tak način je razvojnikom uspelo doseči izjemno prostorno notranjost, ki so jo na zadnji klopi primerjali celo z največjo lancio – thesisom. Sedenje tam je res gosposko in tudi preglednost okoli je zaradi višjega položaja precej dobra. Zadaj sedečim zrak dovaja ločena zračna reža, nenavadno plitek pa se zdi sredinski opornik za roke. Bolj veseli bodo uporabniki vzdolžne pomičnosti zadnje klopi, ki jo je moč pomikati ločeno – deljivo po tretjini, kar pomeni, da lahko na njej sedi en obilnejši osebek in en otrok, pa boste za slednjim bolje izkoristili prtljažnik.
Prtljažnik
Prostor namenjen prtljagi meri v osnovi 380 litrov, ob zloženi zadnji klopi pa doseže maksimalnih ob 1190 litrov. Da njegov volumen ni namenjen prevažanju umazanije ali dolgih tovorov, vas bo opomnilo kar preveč fino oblazinjenje, visok nakladalni rob in precejšna stopnička, ki ostane po podiranju naslonov zadnje klopi. V zadek delte sodijo lepe potovalke in še kakšna drobnarija, ki v potniškem prostoru ne bo našla svojega mesta. Tam bi namreč lahko bilo več odlagališč in tudi sredinski naslon za roke bi lahko bil večji, ter nudil boljšo podporo voznikovi roki. A po drugi strani sta vdolbini z gumirano podlago, ki se nahajata v vratih in na sredinskem grebenu, prav prijazni do gsm-ov.
Ergonomija
Sedenje v delti ni po športno blizu tlom ampak potovalno privzdignjeno in ergonomsko prijetno. Lastniki lancij že vedo, da ta vozila zaznamuje mehkoba upravljanja in nevsiljiva skrb za dobro počutje potnikov. Voznik iz udobnega položaja zre v lepe, belo osvetljene merilnike in s podatki bogat, a počasen potovalni računalnik. Vsekakor prevlada občutek, da sedite v avtomobilu, kjer je poleg funkcije izrazito pomemben videz. To je bilo opaziti na več podrobnostih, med drugim na zanimivi obliki precej velike glave prestavne ročice ter na lepem volanskem obroču, s (preveč) položnimi stikali. Prej omenjeni estetski in poudarjeno udobni sedeži imajo žal slab bočni oprijem v ovinkih, njihovi vzglavniki (z vtisnjenim logotipom) pa so optično preozki in tudi glave ne podprejo tako mehko, kot naj bi jo. Podobno je s sredinskim naslonom za roke, ki bi lahko bil večji in s tem prostornejši še predal v njem. Upravljanje z meniji je primerno logično, ob prvem srečanju s tem vozilom pa utegne kdo vrtljivo ročico tempomata po nerodnosti zamenjati z ročico za luči. Zvok avdio sistema Bose niti ne rabi biti posebej glasen, da prezrete vklopljene smernike, ker je očitno nekdo pomislil, da utegne biti tik-takanje celo nadležno. A teh posebnosti se kmalu privadite in potem je počutje v delti odlično ter za ta razred krepko nadpovprečno.
Mehanika in zmogljivosti
V tednu testiranja je delta požela dosti občudujočih pogledov. Nenavadna pa je bila reakcija, ko so opazovalci izvedeli, da ima dizelski motor. Očitno so si ob uglajenosti vsi predstavljali tihega in zmogljivega bencinca. Pa so se motili. Testni model je imel vgrajen 2-litrskega turbodizla, ki je ponudil največ 165 KM in 360 Nm navora. Iz njega je bilo moč iztisniti vse kar bi od takšnega avtomobila pričakovali – vsaj, kar se zmogljivosti tiče. Ob 212 km/h najvišje hitrosti in pospešku do 100 km/h v 8,5 sekunde, bi skoraj ne rabili več. Motor je, razen slabe odzivnosti v povsem spodnjem območju vrtljajev, zelo suveren in skupaj z dobro preračunanim menjalnikom, ki mu streže lahkotna in dovolj hitra prestavna ročica, zlahka zmožen dinamične vožnje. Ampak po drugi strani so imeli opazovalci prav – takoj po hladnem zagonu in ob priganjanjih v visoke vrtljaje je ta dizel namreč bolj glasen, kot bi od videza avtomobila pričakovali. Po drugi strani, je v srednjem območju lepo zadušen in postreže s prijetno voznostjo. A še vseeno verjamem, da bo delti bencinec lepše pristajal. Ta pa žal ne bo uspel dosegati ugodnih dizelskih porab, ki so se na testu vrtele med 5,9 in 9,2 litra, z ugodnim povprečjem 7,3.
Vožnja
Pohvalna je tudi zmogljivost podvozja, ki skupaj z nizko-presečnimi pnevmatikami prenese drvenje med ovinki, a s tem žal izgubi nekaj udobja na slabih podlagah, kjer bi delti vendarle pristajalo več mehkobe ob magari malo manjših platiščih. Daleč od športnosti pa je dvostopenjsko servo podprt krmilni mehanizem, ki je preveč mehek in zahteva nekaj privajanja, saj elektronika ozniku s silo na volanu sugerira, kam ga je glede stabilnosti vozila primerno sukati. Vse skupaj se na prvi pogled zdi,kot bi hotel malo po svoje, a to naj bi bil le začetni občutek. Prispevek k varnosti je tudi sistem lane – assist, ki preprečuje, da bi zadremali in zapeljali iz voznega pasu. Na približevanje črti vas opomni s krepkim popravkom smeri, kar marsikomu ni všeč, a v primeru, če zadremate, nežnost ne bi bila primerna.
Zaključek
Skratka, lancia delta nikakor ni samoumeven avtomobil. Hkrati tudi ni izbira za tiste, ki bi radi bili neopaženi. Njen prestižen videz, zelo bogata oprema, nadpovprečno udobje in prostornost ter zanimive tehnične rešitve si želijo višje. Tja sodi tudi cena, ki je za testni model 2,0 multijet oro, z dobrimi tremi tisočaki doplačil znašala skoraj 28.000 €. Ni malo, a delta že na pogled oznanja da ni poceni. Glede na namen znamke in opremo bi lahko bila tudi dražja. In rekel bi, da bi bilo bolje tako – če bi se s tem znebila tistih nekaj plastik, ki so v sorodstvu s Fiatom in pridobila boljši krmilni mehanizem ter mehkejše vzmetenje. Potem bi bila resnično stilsko zgledno usklajena Italijanka od glave do pete.
Galerija:
Tekst: Aleksander Praper
Fotografije: Aleksander Praper, pomoč: Metka Pezdirec