Lahko bi rekli, da je tokratni testni avtomobil super maksimalen enoprostorec in ima zato oznako S-max. Tretji test tega Fordovega modela je namreč prinesel najbolje opremljeno različico in hkrati najbolj zmogljiv dizelski motor, ki uresničuje športnost zunanjega videza.
Zunanjost
Fordov S-max je že v osnovi eden najlepših enoprostorcev, gotovo pa oblikovno poleg Mitsubishijevega grandisa, najbolj športen. Ko govorimo o beli karoseriji, posajeni na nižje podvozje z 18 palčnimi kolesi, ter začinjeni s športnima odbijačema in pragovoma, potem vsa konkurenca odpade. Oprema Titanium S namreč 4,77 metra dolgi družinski avtomobil spremeni v agresiven izdelek, ki si že z videzom prisluži spoštovanje. Če bi obstajalo tekmovanje »mister fit enoprostorec«, potem bi s svojim atletskim videzom takšen S-max gotovo zmagal.
Notranjost
Notranjost je odeta v črnino in popestrena s številnimi kromiranimi detajli in raznolikimi vstavki v barvi aluminija, titana, karbona in celo črnega klavirskega laka. Sicer je vse to barvno nemoteče, a hkrati vas lahko popade misel, da o pri Fordu pozabili samo še na les, pa bi porabili vse, kar imajo. Športnost zunanjega videza v potniški kabini uravnovesi kombinacija usnja in blaga na sedežih. Rdeči šivi in aluminijaste stopalk so že od nekdaj znamenje športnosti in tudi v športnem S-maxu ne smejo manjkati. Izdelava deluje solidna, bivalnost pa nadpovprečna.
Prostornost
Pet-sedežni enoporostorec razvaja s prostorom tako spredaj kot zadaj. Sedi se na vseh sedežih dobro in tudi bočni oprijem je videzu avtomobila primeren – sploh za prednja potnika, ki imata na voljo tudi večstopenjsko ogrevanje in hlajenje sedežev. Na voljo jima je res dosti prostora in tudi precej možnosti za odlaganje predmetov. Potniki v drugi vrsti imajo na hrbtiščih prednjih sedežev nameščeni mizici in seveda manj odlagališč. A tudi zadnji trije sedeži so nastavljivi, vzdolžno pomični in zložljivi.
Prtljažnik
S spreminjanjem položaja zadnjih sedežev se prilagaja tudi prostornina prtljažnika, ki omogoča v osnovi 1051 litrov volumna – seveda merjeno do strehe. Z zlaganjem sedežev pa se skoraj podvoji. Velika prtljažna vrata, ki se odpirajo daleč v odbijač, pri dvigovanju dajejo slutiti svojo maso. A pogled v prtljažnik je presenetil. Testni S-max je imel namreč vgrajeno vzdolžno pomično ploskev, ki je olajšala natovarjanje predmetov v sicer dolg prtljažnik, v katerega je kar težko seči do konca. Tako pa je bilo treba le izvleči ploskev, nanjo naložiti tovor in jo potisniti nazaj v notranjost. Izvlečena omogoča obtežbo do 120 kilogramov, v prtljažniku pa do 200 kilogramov. Ta dovoljena obtežba utegne razžalostiti tiste, ki so se veselili lahkega tovorjenja gradbenega materiala.
Ergonomija
Voznikov položaj, za rahlo pretankim volanskim obročem, je zlahka nastavljiv po zaslugi pestrih električnih pomikov sedeža in po občutku podoben kot v kakšni športni limuzini. Zanimiva se zdi oblika ročice parkirne zavore. Manj všečen, čeprav z informacijami bogato založen, pa je iz mondeov znani multi-informacijski prikazovalnik »Converse«, ki se z barvo osvetlitve žal ne sklada s svojo okolico. Lepše je bilo videti klasične merilnike, kakršni so bili v prejšnjih testnih S-maxih.
Mehanika in zmogljivosti
Novost testnega avta je bil tudi najzmogljivejši motor v dizelskem delu ponudbe. Gre za sad skupnega dela koncernov Ford in PSA Peugeot Citroen. 2,2-litrski turbodizel premore 175 KM in kar 400 Nm največjega navora med 1750 in 2750 vrtljaji, s kratkotrajnim povečanjem vse do 420 Nm. To velikemu in dinamičnemu enoprostorcu omogoča najvišjo hitrost 21 km/h in pospešek do 100 km/h v 9,4 sekunde. Čeprav je bil za večino potreb že 2-litrski dizel povsem zadosti, je tale gotovo prava izbira ob športno popestrenem videzu. Pri šibkejšem motorju je bilo čutiti nekaj pomanjkanja veselja v nizkih vrtljajih, medtem, ko 2,2-litrskemu bratu tega ne bi očital. Vleče suvereno in nikakor ne oznanja, da se bi mučil z obtežbo S-maxa, ki že prazen tehta 1,8 tone. K prijetnosti izkoriščanja zmogljivosti motorja prispeva prijetno prestavljiva ročica 6-stopenjskega menjalnika. Na koncu je le še od voznika odvisno, kako bo izkoristil ponujeno. Ob športnih zahtevah bo lahko pričakoval porabe proti desetim litrom, zna družinskih izletih, bo ta tudi do tri in pol litra nižja, v testnem povprečju pa je znašala 8,1 litra.
Vožnja
Že v osnovi nudi Fordov S-max odlično podvozje, ki lahko konkurira manjšim in precej nižjim limuzinam. Ko pa ga posadite na nizkopresečne pnevmatike in mu oddaljenost od tal znižate za 15 milimetrov, je ponovno brez konkurence med enoprostorci. Skozi ovinke nevtralno vztraja presenetljivo dolgo, pri tem preseneti z dobro vodljivostjo in minimalnim nagibanjem. Tudi udobja je načeloma dovolj, le pri luknjasti podlagi podvozje ne uspe skriti svoj športne naravnanosti. Krmilni mehanizem je neposreden, a za moj okus kanček premehek.
Zaključek
K prijetnosti uporabe je v testnem primeru prispeval doplačilni aktivni tempomat, ponoči pa so svoje delo odlično opravljale bi-ksenonske luči. Pri vsej bogati založenosti je presenetila odsotnost mp3 predvajalnika. A to ne spremeni dejstva, da je ford S-max 2,2 TDCi z opremo titanium S odlična izbira za hitre vožnje željne družinske očete in tudi tiste, ki želijo svojo športno naravnanost razkazovati kljub potrebi po obilici prostora. Medtem, ko bi v osnovi za tovrsten avtomobil plačali 36.360 €, je imel testni model dodanih za skoraj 5000 € že omenjene dodatne opreme. Preko 41 tisočakov je znesek, ki utegne precej obremeniti družinski proračun, a takšen S-max že parkiran ne zgleda poceni.
