Ford S-max 2,0 TDCi Titanium

Morda je svet krivičen, a danes mora biti prav povsod lupina lepa. In tega so se končno zavedli tudi pri Fordu. Po pravici povedano – od sierre v začetku osemdesetih enostavno niso naredili avtomobila, ki bi bil lep in zanimiv. Prvi focus je bil zanimiv, a znotraj kot skupek vseh Fordovih delov. Odhajajoči mondeo je nesporno skladen, a neizstopajoč. Vsi ostali fordi pa se žal na lepotno tekmovanje sploh ne kvalificirajo. Pa vam povem – prav škoda! Avtomobilski novinarji se namreč skoraj brez dvoma strinjamo, da so fordi odlični avtomobili, kar se tiče podvozja, menjalnika in krmilnega mehanizma. Res dobri avti za vožnjo! A Ford je zadnja leta kljub temu padal v krizo. No, pa jim je le prišlo na um, da bo verjetno kriv dizajn.

Zunanjost

Ravno naš tokratni testni avtomobil, torej S-max, je znanilec novih oblikovnih smernic, ki naj bi ljudi pritegnile s svojo dinamiko. Ko upoštevamo, da S-max sloni na isti platformi z galaxyem, a je krepko nižji in nekoliko krajši, potem bi še vedno rekli, da je pač nekoliko nižja kočija za prevažanje družin, ki pač ne rabi biti nič kaj športna. A če si pogledate lepe reže v prednjem odbijaču, strupene prednje in zadnje luči, napihnjene blatnike in ponovno dekorativne reže za njimi – ne ta avto ni navaden enoprostorec! Je nedvomno oblikovno najbolj športen med njimi in tudi lep! No, če mi je dovoljeno zakomplicirati – na zadku bi malenkostno povečal luči, ampak sicer lahko Fordu izrečem pohvale!

Notranjost

Korak višje od vse enoprostorske konkurence S-max zleze s svojo notranjostjo, ki je bolj dinamično zasnovana od krepkega števila limuzin ali drugih navidezno hitrejših avtomobilov. Sama oblika armaturne plošče je namreč skoraj enaka tej, ki jo je dobil novi Mondeo. Z lepo sredinsko konzolo, okroglimi zračnimi režami in lepo razporejenimi detajli kroma je vsekakor daleč od tega, kar bi pričakovali ob oznaki enoprostorec. Čeprav imate pred sabo dolgo armaturno ploščo, vendarle sedite limuzinsko športno. Ob opremi titanium, ki sodi v sam vrh, se je nad našo glavo razprostirala še ogromna steklena streha in počutje je bilo odlično. No, povsem brez zamer in samo s pohvalami mi vseeno ni ušel iz rok. Z nekaj malega pozornosti je moč kljub dobri plastiki odkriti kak nenatančen spoj, še bolj pa pri vsem tem poudarjanju estetike čudi kombinacija lepih aluminijastih letev in dekoracije sredinske konzole ter ročajev vrat, ki ni ne tič ne miš. Poleg tega pa gumbek za nastavljanje glasnosti radia in oba omenjena ročaja na vratih zgledata kot bi ju sneli s kakšne malo kičaste otroške igrače. Ampak to je pa ob pretiravanju s tremi različnimi kovinskimi efekti tudi vse, kar imam negativnega za pripomniti ob zvrhanem kupu pohval glede videza in počutja.

Prostornost

Če še vedno sodite med tiste, ki enoprostorce kupujete zaradi prostora in ne videza, potem sedaj prihajate na svoj račun. Prostora je v S-maxu več kot dovolj – na vseh petih sedežih! Na prednjih se sedi odlično, saj nudita res dobro bočno oporo. Zadnji trije posamični sedeži pa so vzdolžno pomični in nastavljivi po naklonu. Res niso tako mehki kot v francoskih enoprostorcih, a hkrati ne tako trdi, kot smo jih bili v nemških avtih vajeni pred leti. Poleg tega imajo zadnji potniki v srebričkih na voljo zračne reže, mizici in žepka na hrbtiščih prednjih sedežev in predala v vratih. Še več odlagališč imata prednja potnika, pri čemer nekoliko začudi, zakaj je predal le pod voznikovim ne pa tudi pod sovoznikovim sedežem. Poleg tega pa leti kritika še na vdolbini za pijačo, kajti če vanju postavite plastične plastenke, lahko kar pozabite na sredinski naslon za roke. Pri Fordu pa so žal pozabili namestiti še ključavnico na predal pred sovoznikom. A to ne okrne dejstva, da je počutje v S-maxu nadpovprečno.

Prtljažnik

Tam nekje daleč za voznikom, za velikimi zadnjimi vrati se nahaja še prtljažni prostor. Če ob petih potnikih v zadek do stropa naložite prtljago, vam je na voljo 1051 litrov! Ta volumen lahko še povečujete s premikanjem zadnjih sedežev in v končni fazi z njihovim preklopom v dno. S tem sicer nastane vodoravno dno, a med prtljažnikom in potniškim prostorom ga zmoti kakih 10 centimetrov visoka stopnička. Maksimalna površina prtljažnega prostora pa tako naraste na okroglih 2000 litrov. Pohvalimo lahko visoko odpiranje zadnjih vrat, nizek nakladalni prag in še precej zajeten predal v dvojnem dnu.

Ergonomija

Zadnje področje, ki si ga ogledamo v notranjosti je ergonomija. V grobem je v s-maxu brezhibna. Kot sem že omenil, se sedi zelo dobro – položaj za volanom je zgleden in tudi večina komand je lepo pri roki. Res bi si lahko zaželel še nekoliko debelejši volanski obroč, a na njem razveselijo gumbi za upravljanje radia ter bogate nastavitve informacijskega sistema. Zgoščenke se v izmenjevalec vstavljajo kar skozi režo na radiu. Pohvaliti gre še zelo dobro popuščanje doplačilne elektronske parkirne zavore. Glede na usnje in alkantaro  začudi odsotnost ogrevanja sedežev. Pa tudi tempomat bi bilo bolj smiselno vgraditi kot glasovno upravljanje nekaterih funkcij. Razveseljujoča stvar pozimi je gretje prednjega stekla, ki pa vas utegne vizualno nekoliko zmotiti, ko vam nasproti svetijo luči ali sonce. Ob učinkoviti dvokanalni klimi sem s pridom uporabljal lepe in zelo prilagodljive zračne reže in sicer predvsem tako, da sem jih obračal vstran od sebe, ker so v samodejnem režimu kar preveč hladile za tistih meni všečnih 18 stopinj.

Mehanika in zmogljivosti

Potem ko smo tako zunanjosti kot notranjosti Fordovega S-maxa po večini pomembnih kriterijev prisodili pohvale, prehajamo na področje, ki ga pri Fordu že dlje časa obvladajo. Namreč na mehaniko. V testnem primeru je bil pod zašiljen prednji del vgrajen 2-litrski TDCi, ki pridela 143 KM ter 320 Nm navora. V kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ki razveseli s prijetno natančnimi, hitrimi in kratkimi gibi, tovarna obljublja 198 km/h najvišje hitrosti ter pospešek do 100 km/h v 10,2 sekunde. Motor je v prostem teku sicer tipično dizelsko klepajoč, a v notranjosti dovolj dobro izoliran. Odlikujejo ga suverene zmogljivosti, saj z izjemo spodnjega območja vrtljajev lepo zvezno vleče in se veselo zavrti vse do rdečega polja. Vso dinamiko, ki jo pogonski sklop ponuja mora krotiti stabilizacijska elektronika, kajti prva prestava je skoraj prekratka za uglajeno speljevanje. Glede na to, da tako oblika kot motor namigujeta na dinamiko, je pri skoraj 4,7 metra dolžine in 1,8 tone teže razveseljujoč podatek še poraba. Če boste nežni, se boste lahko vozili že z malenkost nad 6 litri, a bolj verjetno je, da vas bo živahnost avtomobila zapeljala v skušnjavo, ki vas bo stala tudi preko 8 litrov. Povprečje veselja in zgolj prevažanja se je na testu seštelo v 7,6 litra na 100 kilometrov.

Vožnja

Vožnja skoraj 4,8 metra dolgega enoprostorca se v teoriji ne sliši najbolj veseljaška, kadar se morate hitro spraviti preko Ljubelja ali Jezerskega. Pri S-maxu ni tako. Med ovinki se namreč počuti odlično. Verjetno bo prej odnehal kak zelenec v deset let starem GTI-ju ali GSI-ju kot podvozje S-maxa. V testnem primeru so k odlični legi pripomogla 17-palčna kolesa in športno vzmetenje, vsekakor pa se pozna nižje težišče kot pri ostalih enoporostorcih, saj se karoserija nič kaj opazno ne nagiba. Podoben krmilni mehanizem bi morali uzakoniti za vse podobne avtomobile, pa bi očetje kaj kmalu pozabili na svoje limuzine in kupeje. Tudi vožnja ponoči je po zaslugi aktivnih žarometov z dodatnimi smernimi lučkami precej podobna tisti podnevi. No, medtem, ko je vodljivost na razgibanih cestah odlična in pri tem niti ne trpi udobje vzmetenja, pa vas bodo precejšnje dimenzije zaprosile za previdnost pri tesnih manevriranjih v mestu. Pametna opcija se zdijo prednji in zadnji parkirni senzorji, ker je avtomobil v resnici daljši, kot se vam zdi pri živahni vožnji.

Zaključek

S-max, je v marsičem res blizu maksimalnega. Trenutno je ob ustreznem motorju nedvomno maksimalno športen enoprostorec. Je še posebej očitna opcija za tiste, ki se ob širjenju družine ali športnih apetitih morajo odreči svojemu športnemu avtomobilu na račun dodatnega prostora. Medtem, ko je osnovni model z bencinskim motorjem moč dobiti za 19.800 evrov, vas bo najmočnejši med dizli z najbogatejšo opremo stal še dodatnih 7000 evrov. Če ste se preveč zagreti za kljukanje in ob naročilu izpolnite še večino opcij, potem dobite takšen avtomobil, kot je bil testni in njegova cena je znašala kar 31.700 evrov. Fordov S-max torej oznanja nove in očitno dobre čase pri tej znamki. Kolikšna je razlika napram galaxyu bomo izvedeli čez dober mesec, ko bo ta zapeljal na test, a do takrat lahko trdimo, da končno le obstaja  enoprostorec, ki ga bodo veseli tudi tisti, ki imajo poleg lepega videza radi tudi športno vožnjo.