Ford S-max 2,0 DCi (120 kW) Titanium

Počasi bo minilo že pet let odkar smo vozili prvega S-maxa, ki je imel enako oznako kot tokratni. Kljub temu, da danes po petih letih marsikatera znamka že zamenja model, je bila za S-max potrebna le manjša prenova videza, posodobitev motorja in nekaj dodatkov pri opremi. Z odličnimi izdelki, kot je S-max, pač ne gre eksperimentirati, ampak jih je potrebno le pazljivo negovati. To vedo tudi pri Fordu.



Zunanjost

Pred petimi leti je bil ford S-max videti futurističen, oster, agresiven. Tokrat se zdi, da je agresivnosti kanček manj na račun elegance, ki jo je pridobil s kromiranimi obrobami  osrednje zračne reže in bočnih stekel ter letvice med zadnjimi lučmi. Prenova prednjega odbijača in pokrova motorja je S-maxa optično zmehčala. Za današnji čas so bila že nujno potrebna LED svetila. Na prednjem delu so LED dnevne luči nameščene v odbijač in kar precej vpadljive, na zadku pa so krepko povečali luči, jih razpotegnili v boka in jim dodali privlačne svetilne elemente, ki so zaslužni za enostavno nočno prepoznavnost. Piko na i so testnemu primerku dodala doplačilna 17-palčna platišča in doplačilni strešni spojler.

Notranjost

Ob vstopu v potniški prostor le stežka opazite bistvene razlike proti prvotnemu S-maxu. Bivalna in dinamično oblikovana notranjost je sestavljena iz skladnih, lepo tekočih linij, ki so še vedno videti bolj podobne tistim v osebnih avtomobilih, kot tipično enoprostorskim. Dokaj dolgočasno sive sedeže dopolnjuje skoraj enak ton sivih plastik, ki so popestrene z imitacijami aluminija ter kromirani poudarki. Črno lakirana sredinska konzola res deluje elegantna, a žal je uporabna tudi kot indikator količine prahu v potniškem prostoru. 

Prostornost

Glede prostornosti bi po prenovi težko pričakovali kakšno spremembo, saj je S-max že v osnovi velik (4,8 metra dolg) in zelo prostoren avtomobil. Na prednjih dveh sedežih, ki nudita tudi dober oprijem, se sedi zelo dobro. Nič kaj bistveno ne zaostaja počutje na posamičnih treh sedežih v drugi vrsti. Navsezadnje so vzdolžno pomični in zložljivi. Potnikom na njih sta na voljo preklopni mizici in senčili v vratih, kar je del dodatne opreme, skupaj s hlajenim predalom pred sovoznikom. Počutje v S-maxu je zelo prijetno. Kljub dokaj nizki strešni liniji pa je zračnosti nad glavami več kot dovolj. Nizka strešna linija ima kvečjemu eno negativno posledico – dodatno širokokotno ogledalo, za pogled na zadnje sedeže, je nameščeno precej nizko, z njim zastrete pogled v običajno notranje ogledalo.



Prtljažnik in odlagališča

Tudi prtljažni prostor po prenovi ohranja svoje prvotne pohvalne značilnosti. Ob nakladanju težkih predmetov pride prav nizek rob zadnjega odbijača. Orjaška osnovna prostornina v S-maxovem zadku meri 854 litrov, moč pa jo je povečevati do maksimalnih 2100 litrov. Za pestro prilagajanje potrebam pride prav ločen pomik sedežev v drugi vrsti in tudi podiranje njihovih naslonjal. Pri tem na prehodu iz prtljažnika v potniški prostor ostane stopnička, čeprav je sama površina hrbtišč ter dna prtljažnika lepo vodoravna. Ob prevažanju vsakodnevnih stvari v potniškem prostoru gre zamera predvsem pomanjkanju uporabnega odlagališča na sredinski konzoli, kamor bi lahko odložili gsm. Je pa sicer odlagalnih prostorov primerljivo kot v navadnih osebnih avtomobilih, oziroma manj kot pri nekaterih konkurentih. Nahajajo se v vratih, pred sovoznikom, pod prednjim naslonom za roke, na hrbtiščih prednjih sedežev ter na boku sredinske konzole.

Ergonomija

S-max je enoprostorec in tovrstni avtomobili se že v osnovi povezujejo z družinsko uporabo, ki kliče po prilagodljivosti, prijaznosti upravljanja in dobrem, bivalnem počutju. Ergonomsko je S-max zato dobro premišljen. Sedežni položaj je odličen. Ravno tako ogrevanje vetrobranskega stekla in pestro nastavljive reže ventilacije, ki pa nimajo koleščka za uravnavanje jakosti zračnega toka. Za sproščeno premagovanje kilometrov poskrbi doplačilni premium Sonyev avdio sistem, za precejšnjo količino informacij pa prikazovalnik med merilniki. Ta žal potrebuje kar nekaj posegov na obvolanski ročici, za priklic želene informacije. Njegova namestitev v središče pozornosti pa tudi opazno »preglasi« merilnika hitrosti in vrtljajev. Čeprav so LED stropne lučke pridobitev zadnje prenove, je njihova intenzivna bela svetloba ponoči kar malo nasilno bleščeča.



Pogonski sklop in poraba

Kljub temu, da je imel prvi testni S-max enako oznako motorja kot tokratni, so podatki kazali krepko v prid sedanjemu. Premogel je dodatnih 20 KM in 20 Nm, oziroma največjo moč 120 kW (163 KM) ter največji navor 340 Nm. Po obljubah Forda naj bi to zadoščalo za najvišjo hitrost 205 km/h in pospešek do 100 km/h v 9,5 sekunde. 2-litrski motor je zlahka kos zajetnim dimenzijam in masi forda S-maxa, ki z njim deluje suveren, pripravljen na pospeševanja in tudi zvočno dobro zadušen pri potovalnih avtocestnih hitrostih. Tudi 6-stopenjski ročni menjalnik se je na testu dobro izkazal – natančna prestavna ročica dovoljuje odločne in hitre gibe, celoten pogonski sklop pa podkrepi dinamično podobo zunanjosti. Ko smo na naši standardni relaciji ubogali indikator prestav, smo dosegli ugodno minimalno povprečje 5,7. Na zabavno zaviti cesti pa je maksimalno povprečje naraslo na 10,6, a v realnih situacijah se ford S-max zlahka vozi s povprečjem okoli sedmih litrov. Nas je njegov dinamični značaj vabil k živahni vožnji, zaradi česar se je tesno povprečje zaključilo na skoraj okroglih osmih litrih.

Vožnja

Če bi pri obliki lahko rekli, da imajo »vsake oči svojega malarja« in morda nekomu S-max vendarle ni všeč, je objektivno težko najti konkurenta, ki bi S-maxa premagal med ovinki. Njegovo podvozje je nastavljeno na odličen kompromis športnosti in udobja. Res je tale ford daleč od francoskega pojmovanja udobja, saj je precej trše nastavljen od romanskih kolegov. A udobje je še vseeno na visokem nivoju. Lega na cesti in vodljivost sta presenečenje za vse, ki so vajeni običajnih enoprostorcev. Krmilni mehanizem je natančen, nagibanja v ovinkih je malo, sledenje vozila ukazom voznika pa je pohvale vredno.

Zaključek

S-max je brez dvoma najbolj uživaški in najbolj oblikovno dinamičen enoprostorec. Lahko se pohvali z odličnim podvozjem in pogonskim sklopom. Tudi pri zadovoljevanju prostorskih potreb se zelo dobro izkaže, pri razvajanju potnikov pa oprema Titanium ponudi večino potrebnega, a nič kaj luksuznega. Na srečo je ob prenovi ta oprema pridobila tempomat in omejevalnik hitrosti, pozabili pa so na bluetooth. Testni S-max ga je imel med doplačili, ki so presegla vrednost štirih tisočakov in ga podražila na 34.795 €.