Ford mondeo 2,0i trend

Po dveh črnih mondeih z opremo Titanium, je bil tokratni glede stopnje opreme uvrščen nekoliko nižje. A lepa svetlo siva barva, z odtenkom zelene in modre, ga je naredila zelo elegantnega. Svoje so prispevala še 5-kraka lita platišča in široke pnevmatike, ter kromirana dekorativna reža za prednjima blatnikoma, zaradi česar je bil tudi tokrat videti kot resen avtomobil. Tistega nekaj več prestiža napram dražjima različicama je izgubil z odsotnostjo kromirane obrobe okoli orjaške reže v prednjem odbijaču, a kljub temu je z obliko prednjega in zadnjega dela na cesti naredil odločen vtis.  Nekaj bi lahko k še lepšem videzu prispevali beli stranski smerniki in vsaj kanček manjše meglenke.

Ob misli, da bom vozil manj opremljenega mondea kot že kdaj prej, me je veselila misel, da med merilniki ne bom našel mukltifunkcijskega zaslona Converse. Pa sem se motil. Namesto klasičnih lepih merilnikov, sem ponovno gledal v instrumentno ploščo, ki bi bolj kot k elegantni mondeovi notranjosti sodila v kakšen »tjunuiran« primerek iz daljnega vzhoda. Torej so kritike ostale iste kot prejšnjikrat. A vendarle je ta prikazovalnik, skupaj z nekoliko neusklajenimi tremi različnimi imitacijami aluminija, ena redkih pomanjkljivosti.

Sicer je notranjost mondea oblikovno privlačna, lepo izdelana, iz dobrih materialov in tudi nadpovprečno prostorna. Spredaj ali zadaj – povsod se dobro sedi. S prostorom ne bo težav niti za štiri nadpovprečno obilne osebe. Sedenje na sredini zadnje klopi je nehvaležno, a sredinski rokonaslon, v primeru štirih potnikov pa vseeno ni strašna pridobitev. lahko bi denimo vseboval še zaprt predal. Prav tako ne bi škodile zračne reže na koncu medsedežnega grebena.

Odlično je poskrbljeno tudi za prtljago, ki ji je pod petimi vrati na voljo kar 540 litrov lepo obdelanega prostora. Če se odrečete uporabnosti zadnje klopi in prtljažnik povečate z njenim zlaganjem, potem imate možnost koristiti skupno celo 1460 litrov praznine. Prtljažni prostor v dvojnem dnu skriva nekaj manjših odlagališč, v bočnih stranicah pa še dvoje predalčkov. Slednjih je nekaj razporejenih tudi po kabini, a to predvsem v prednjem delu, medtem, ko si bi potniki na zadnji klopi lahko še kakšnega zaželeli.

Z voznikovega pogleda je mondeo dober avtomobil. Položaj za volanom je odličen, prav tako doseg do pomembnih stikal. Številne funkcije se lahko upravljajo preko gumbov na volanu, podatki pa se izpisujejo med merilniki, na že omenjenem sistemu Converse, ki pa se mi, kljub preglednosti izpisa, oblikovno ne sklada z ostalimi elementi. Nekateri si utegnejo zaželeti debelejši volanski obroč, drugi možnost reguliranja pretoka skozi zračne reže (z vrtljivimi koleščki), tretjim pa se bo bleščala zračna reža na vrhu armaturne plošče. Ker je zadek visok, C-stebrička pa debela, se priporoča vgradnja parkirnih senzorjev. No, dobra tolažba, kadar slednjih ni vgrajenih, sta tudi veliki zunanji ogledali. Tudi tokrat lahko pohvalim Sonyev audio sistem.

Z 2-litrskim bencinskim motorjem testnega mondea smo se srečali že v S-maxu. 145 KM se sicer lahko primerja z enako velikim dizlom, a 190 Nm navora pri 4500 vrtljajih je za 130 Nm  slabši podatek od naftnega kolega. To se med vožnjo tudi čuti. Motor sicer vleče zvezno, a nekega izrazitega lepljenja na sedeže ni čutiti. V nizkih vrtljajih se zdi precej len, najlepše se vede v srednjih vrtljajih, strašnega veselja do vrtenja pa tudi ne kaže. Prijetno rokovanje z natančno prestavno ročico 5-stopenjskega ročnega menjalnika omogoča, da temu bencincu uspe preko 1,4 tone težkega mondea premikati precej urno. Najvišja hitrost namreč znaša 210 km/h, pospešek do 100 km/h pa 9,9 sekunde. Kljub temu, da se bi 6 stopenj slišalo lepše, je mondeo že s petimi tih avtomobil tudi na avtocesti, saj je zvok prej sterilen kot športen. Mondeo je videti kot poslovno uglajen avtomobil, a hkrati vsebuje športne gene. Odvisno, katera stran značaja nas je premamila, smo dosegli minimalno porabo 8,5 litra, oziroma maksimalno 10,8. Na koncu testa pa je povprečje naneslo na 9,4, kar je 2,5 litra več od dizelske izvedbe.

Medtem, ko je bila bistvena razlika tokratnega mondea, napram prejšnjim testnim, v opremi in motorju, nas sama vožnja ni prav nič presenetila. Vsi so se namreč peljali podobno odlično, nevtralno, dinamično in hkrati udobno. Mondeo je sposoben zadovoljiti tudi zahtevne voznike, saj s svojim podvozjem sodi v vrh razreda. Stabilnost in vodljivost sta zgledni, krmilni mehanizem neposreden, a nekoliko mehek. Kljub nizkih pnevmatikam pa prijetno udobno ostaja tudi vzmetenje, ki s tem vendarle govori, da je 4,8 metrska kombilimuzina pogost izbor za družinsko rabo.

Tretje druženje z mondeom ni potrebovalo tolažbe, da gre v tretje rado, ker so vsi dosedanji mondei svoje delo dobro opravili. Bencinska različica sicer ni toliko živahna kot dizelska, a vseeno zmore dovolj. Oprema Trend ni tako prestižna kot Titanium, čeprav ima vgrajene številne smiselne in potrebne dobrine. Med tistimi, ki manjkajo vsekakor velja omeniti parkirne senzorje in tempomat, ki bi moral biti pri takšnem avtomobilu že serijski. Prav tako tudi zložljiv ključ, ki je danes standard že pri večini vozil, a žal ne pri mondeu. No, če bo koga ime mondea spomnilo na mondenost, jo bo pri videzu in počutju gotovo našel, na srečo pa s ceno 22.190 € ne zahteva mondenega lastnika.