Fordov mondeo je avtomobil, ki z imenom namiguje na mondenost. Tretja generacija je tej še najbližje. Navsezdanje so jo pred enim letom prvič pokazali v rokah tajnega agenta Jamesa Bonda, ki je vajen voziti predvsem avte kova Aston Martin. IN na nek način se zdi, da novi mondeo tudi v resnici uresničuje strmljenje k mondenosti, saj je v testni različici 2,0 TDCi Titanium deloval prav zares privlačen in dober avtomobil.
Zunanjost
Odkar so se pri Fordu spomnili, da je potrebno kaj postoriti še na dizajnu in ne le na mehaniki, se zdi, da je njihova popularnost krepko zrasla. Tako imenovano »kinetic« oblikovanje je rodilo S-maxa, galaxya in tudi mondea, ki si z njima deli številne lastnosti. Oblika tretje generacije mondea se je krepko oddaljila od prejšnje in ne moremo govoriti le o evoluciji. Navsezadnje avtomobil v dolžino meri preko 4,8 metra in s tem sega že praktično en razred višje, oziroma višje kot je nekoč bil največji model te znamke scorpio. In, če smo že pri tem,scorpio je bil večni grdi raček, katerega oblika je bila daleč od mondenosti. Testni mondeo, v različici titaniumm, odet v črno barvo, je vsekakor deloval kot resen in že precej prestižen avtomobil. Sploh prednji del, s svetlejšo rešetko maske in zračnih rež ter krepko zaobljenim tlorisom, je utegnil v mraku koga že pošteno impresionirati in narediti vtis nekakšnega limuzinskega aston martina. Navsezadnje je mondeo izrazito širok in razpotegnjen, streha preko kabine značilno kupejevsko položena, zadek pa kratek in z vbočenimi prtljažnimi vrati, ki rahlo spominjajo na peugeota 607. Ko k temu dodamo še kromirano režico za prednjim blatnikom, bi z nekaj večjimi in širšimi kolesi mondeo znal očarati marsikoga, ki je bil doslej vajen izraza, da so fordi pač »turken-wagen«, saj glede videza mondeu prav nič ne manjka v primerjavi z zvenečimi premium kolegi.
Notranjost
Oblika mondeove notranjosti je zasnovana v praktično enakem slogu kot pri že omenjenima s-maxu in galaxyu. To pomeni lepo speljane linije, položno in masivno sredinsko konzolo, z lepo urejenimi gumbki, številne drobne kromirane detajlčke in precej dobre materiale. Medtem, ko se zdi, da so se pri Fordu prav potrudili z nameščanjem kroma in pristnim aluminijastim videzom letvic, bom, enako kot v s-maxu, ponovil, da so rahlo pretiravali na sredinski konzoli, katere videz bi tudi naj bil kovinski, a v primerjavi z lepimi okrasnimi letvicami pač deluje plastično. Še posebej v smer igrač ranga »made in taiwan« izstopa gumbek za nastavitev glasnosti radia. A če izvzamem te drobne, morda pikolovske pripombe, ugotovim, da kljub črnini notranjosti mondeo nikakor ne deluje monotono in poceni, ampak športno-uglajeno in precej kakovostno.
Prostornost
No, prva velika razlika proti premium konkurenci se pa vendarle pokaže v notranjosti. Pa ne zaradi videza, ampak, ker ta prinaša krepko več prostora, kot bi ga dobili med prestižneži. Zaradi masivnosti armaturne plošče in konzole je prostora navidezno manj spredaj kot zadaj, kar je obratno kot pri večini avtomobilov. Resnici na ljubo pa se prav na vseh sedežih dobro sedi in praznina pred koleni ter nad glavami upraviči precejšnje zunanje dimenzije. Tako ni straha, da bi bila zadnja klop namenjena le otrokom, saj ni nobenega problema tudi s prevozom višjeraslih oseb. Udobja in prostora je torej dovolj, čeprav so sedeži precej po nemško trdi. Preseneti pa, da na koncu sredinske konzole niso namestili zračnih rež, kar je v večini avtomobilov tega ranga zelo samoumevno.
Prtljažnik
Na področje prostornosti posegajo še prostori namenjeni vsakodnevni krami. In tudi pri teh prostorninskih centimetrov ne zmanjka prav hitro. Snovalci so dobro poskrbeli za odlagališča in predale, ter jih raztresli po celi kabini. Najpomembnejši in tudi pohvalno prostoren je predvsem predal pred sovoznikom. Škoda, da so pri njem pozabili na namestitev ključavnice. Visok zadek pod konkavnim pokrovom razgrne izredno velik prtljažni prostor, ki že v osnovi meri 540 litrov. Z zlaganjem zadnje klopi ga je moč povečati do 1370 litrov, pri čemer gre pohvala praktični in pravilni obliki ter lepi obdelavi. Res pa je, da so pri katerem izmed konkurentov že iznašli hitrejše načine zlaganja zadnje klopi in to zasnovali tako, da po podiranju ne pusti stopničke na dnu - med prtljažnikom in kabino.
Ergonomija
Tisto, kar naj bi bilo vozniku samem pri prav vsakem avtomobilu še posebej pomembno, je počutje in lahkotnost upravljanja. Na tem področju je mondeo ponovno napredoval. Položaj za volanom je brezhibno nastavljiv, udoben in tudi v ovinkih dobro fiksiran s pomočjo primerno oprijemljivih sedežev. Volanski obroč je sicer primerno velik, a nekoliko tanek, vsebuje pa krepek nabor stikal za upravljanje radia, tempomata in informacijskega sistema. Čeprav smo pri fordih precej vajeni ogrevanja prednjega stekla tega v mondeu ni bilo. Bil pa je vgrajen Sonyev audio sistem, na katerega so pri Fordu še posebej ponosni, in tudi v resnici njegov zvok deluje nadpovprečen. Podpovprečna pri kombilimuzinskem mondeu je, zaradi kupejevske strehe, preglednost nazaj. Zaradi tega bi svetoval doplačilo za parkirne senzorje. No, če ste do sedaj dobili občutek, da mondeo res ima na in v sebi kaj mondenega, je moja največja graja na tem področju zelo velik zaslon sredi merilnikov, ki ga prinaša bogata oprema. Pod oznako converse so pri Fordu namreč pripravili velik prikazovalnik s številnimi podatki in nastavitvami, ter ga stlačili med merilnike. Ne le, da se mi zdi nepotreben stalen prikaz sheme avtomobila, ki je odžrla zaključeno obliko merilniku vrtljajev, tudi barvna usklajenost s preostalo osvetlitvijo ni posrečena. Vse skupaj pa izgubi na občutku prestiža, saj v primerjavi z lepimi navadnimi merilniki v cenejših izvedbah deluje rahlo kičasto in natlačeno. Ampak dobro, človek se vsega privadi, v današnji digitalni dobi pa utegne kaj takega biti marsikomu, ki rad cele dneve gleda v ekrane, celo všeč.
Mehanika in zmogljivosti
Prestižno delujoča oblika in delno nadaljevanje tega občutka v notranjosti bi bilo prav malo vredno, če bi tega ne podprla mehanika. A tega straha v zadnji generaciji Fordov več ni, saj že vrabci čivkajo, da se fordi lepo peljejo. V testnem primeru je pod prednjim delom rezgetalo 140 konjičev iz že znanega 2-litrskega turbodizla. Tudi tokrat o mehaniki le vse dobro! Čeprav je motor neogret pač glasen, kot vsi dizli, je sicer prav lepo kultiviran, zvočno dobro zadušen in predvsem zmogljiv. 320 Nm navora ponuja v območju med 1750 in 2240 vrtljaji, kratkotrajno pa lahko z overboostom navor naraste na 340 Nm. V vsakdanji rabi to pomeni, da mondeo zelo lepo vleče in omogoča živahno vožnjo, ter pri tem ne potrebuje ravno pogostega menjavanja prestav, čeprav igranje z nekoliko trdo ročico menjalnika, nikakor ni neprijetno opravilo. Šest prestav je moč izbirati hitro in natančno, usklajenost motorja z menjalnikom pa deluje brez pripomb. Najvišja hitrost 210 km/h in pospešek do 100 km/h v 9,8 sekunde sta podatka, ki ne povesta dovolj, čeprav se ne slišita slabo. Dejanska vozna dinamika je še boljša, mondeo pa ne le živahen ampak tudi varčen. Testno povprečje je namreč naneslo na 7,1 litra, pri čemer je minimalna poraba znašala 5,5 maksimalna pa 8,4 litra. Ob tem velja pohvaliti pokrov rezervoarja za gorivo, ki že vsebuje čep, vsaj malo pa pograjati pokrov motorja, ki ni podprt s plinskim blažilcem.
Vožnja
O mondeu torej doslej skoraj vse dobro. In če le malo poznate forde, potem je skoraj nemogoče, da bi se na področju vožnje novinec odrezal slabo. Ravno nasprotno je – podvozje mondea je odlično. Tako nivo udobja, ki ga prinaša, kot lega in vodljivost sta za pohvaliti. Avtomobil sicer deluje čvrst in masiven, a pri tem ne izgubi na udobju. Večino motenj s ceste lepo prefiltrira, pri tem pa se skozi ovinke pelje kot po tirnicah. Krmilni mehanizem je lepo neposreden, za prave športnike malo premehek, a z njegovo pomočjo se obračajo v ovinek tudi luči. Te prinašajo obračanje primerno zavitosti ceste in poleg tega še dodatni lučki, ki dobro osvetlita notranjo stran ovinkov, kar pride še posebej prav na zaviti cesti ali pri zavijanju na kakšno precej skrito stransko cesto, kjer križišče ni osvetljeno.
Zaključek
Ford mondeo nadaljuje z občutkom, da Ford dela vedno boljše avtomobila in se ponovno vzdiguje iz neizrazitega povprečja. Če koga še vedno moti ime znamke, naj se le zamisli. Med primerljivimi limuzinami mondeo 2,0 TDCi nudi veliko dobrega. Lepo obliko, urejeno in prostorno notranjost, odlično podvozje in zmogljiv motor. Ko opremi Titanium dodamo še kovinsko barvo, varnostni paket, lita platišča in aktivne luči, se cena povzpne na 28.365 €. In zaključil bom, da je mondeo tega vreden.
Zunanjost
Odkar so se pri Fordu spomnili, da je potrebno kaj postoriti še na dizajnu in ne le na mehaniki, se zdi, da je njihova popularnost krepko zrasla. Tako imenovano »kinetic« oblikovanje je rodilo S-maxa, galaxya in tudi mondea, ki si z njima deli številne lastnosti. Oblika tretje generacije mondea se je krepko oddaljila od prejšnje in ne moremo govoriti le o evoluciji. Navsezadnje avtomobil v dolžino meri preko 4,8 metra in s tem sega že praktično en razred višje, oziroma višje kot je nekoč bil največji model te znamke scorpio. In, če smo že pri tem,scorpio je bil večni grdi raček, katerega oblika je bila daleč od mondenosti. Testni mondeo, v različici titaniumm, odet v črno barvo, je vsekakor deloval kot resen in že precej prestižen avtomobil. Sploh prednji del, s svetlejšo rešetko maske in zračnih rež ter krepko zaobljenim tlorisom, je utegnil v mraku koga že pošteno impresionirati in narediti vtis nekakšnega limuzinskega aston martina. Navsezadnje je mondeo izrazito širok in razpotegnjen, streha preko kabine značilno kupejevsko položena, zadek pa kratek in z vbočenimi prtljažnimi vrati, ki rahlo spominjajo na peugeota 607. Ko k temu dodamo še kromirano režico za prednjim blatnikom, bi z nekaj večjimi in širšimi kolesi mondeo znal očarati marsikoga, ki je bil doslej vajen izraza, da so fordi pač »turken-wagen«, saj glede videza mondeu prav nič ne manjka v primerjavi z zvenečimi premium kolegi.Notranjost
Oblika mondeove notranjosti je zasnovana v praktično enakem slogu kot pri že omenjenima s-maxu in galaxyu. To pomeni lepo speljane linije, položno in masivno sredinsko konzolo, z lepo urejenimi gumbki, številne drobne kromirane detajlčke in precej dobre materiale. Medtem, ko se zdi, da so se pri Fordu prav potrudili z nameščanjem kroma in pristnim aluminijastim videzom letvic, bom, enako kot v s-maxu, ponovil, da so rahlo pretiravali na sredinski konzoli, katere videz bi tudi naj bil kovinski, a v primerjavi z lepimi okrasnimi letvicami pač deluje plastično. Še posebej v smer igrač ranga »made in taiwan« izstopa gumbek za nastavitev glasnosti radia. A če izvzamem te drobne, morda pikolovske pripombe, ugotovim, da kljub črnini notranjosti mondeo nikakor ne deluje monotono in poceni, ampak športno-uglajeno in precej kakovostno.Prostornost
No, prva velika razlika proti premium konkurenci se pa vendarle pokaže v notranjosti. Pa ne zaradi videza, ampak, ker ta prinaša krepko več prostora, kot bi ga dobili med prestižneži. Zaradi masivnosti armaturne plošče in konzole je prostora navidezno manj spredaj kot zadaj, kar je obratno kot pri večini avtomobilov. Resnici na ljubo pa se prav na vseh sedežih dobro sedi in praznina pred koleni ter nad glavami upraviči precejšnje zunanje dimenzije. Tako ni straha, da bi bila zadnja klop namenjena le otrokom, saj ni nobenega problema tudi s prevozom višjeraslih oseb. Udobja in prostora je torej dovolj, čeprav so sedeži precej po nemško trdi. Preseneti pa, da na koncu sredinske konzole niso namestili zračnih rež, kar je v večini avtomobilov tega ranga zelo samoumevno.
Prtljažnik
Na področje prostornosti posegajo še prostori namenjeni vsakodnevni krami. In tudi pri teh prostorninskih centimetrov ne zmanjka prav hitro. Snovalci so dobro poskrbeli za odlagališča in predale, ter jih raztresli po celi kabini. Najpomembnejši in tudi pohvalno prostoren je predvsem predal pred sovoznikom. Škoda, da so pri njem pozabili na namestitev ključavnice. Visok zadek pod konkavnim pokrovom razgrne izredno velik prtljažni prostor, ki že v osnovi meri 540 litrov. Z zlaganjem zadnje klopi ga je moč povečati do 1370 litrov, pri čemer gre pohvala praktični in pravilni obliki ter lepi obdelavi. Res pa je, da so pri katerem izmed konkurentov že iznašli hitrejše načine zlaganja zadnje klopi in to zasnovali tako, da po podiranju ne pusti stopničke na dnu - med prtljažnikom in kabino.Ergonomija
Tisto, kar naj bi bilo vozniku samem pri prav vsakem avtomobilu še posebej pomembno, je počutje in lahkotnost upravljanja. Na tem področju je mondeo ponovno napredoval. Položaj za volanom je brezhibno nastavljiv, udoben in tudi v ovinkih dobro fiksiran s pomočjo primerno oprijemljivih sedežev. Volanski obroč je sicer primerno velik, a nekoliko tanek, vsebuje pa krepek nabor stikal za upravljanje radia, tempomata in informacijskega sistema. Čeprav smo pri fordih precej vajeni ogrevanja prednjega stekla tega v mondeu ni bilo. Bil pa je vgrajen Sonyev audio sistem, na katerega so pri Fordu še posebej ponosni, in tudi v resnici njegov zvok deluje nadpovprečen. Podpovprečna pri kombilimuzinskem mondeu je, zaradi kupejevske strehe, preglednost nazaj. Zaradi tega bi svetoval doplačilo za parkirne senzorje. No, če ste do sedaj dobili občutek, da mondeo res ima na in v sebi kaj mondenega, je moja največja graja na tem področju zelo velik zaslon sredi merilnikov, ki ga prinaša bogata oprema. Pod oznako converse so pri Fordu namreč pripravili velik prikazovalnik s številnimi podatki in nastavitvami, ter ga stlačili med merilnike. Ne le, da se mi zdi nepotreben stalen prikaz sheme avtomobila, ki je odžrla zaključeno obliko merilniku vrtljajev, tudi barvna usklajenost s preostalo osvetlitvijo ni posrečena. Vse skupaj pa izgubi na občutku prestiža, saj v primerjavi z lepimi navadnimi merilniki v cenejših izvedbah deluje rahlo kičasto in natlačeno. Ampak dobro, človek se vsega privadi, v današnji digitalni dobi pa utegne kaj takega biti marsikomu, ki rad cele dneve gleda v ekrane, celo všeč.
Mehanika in zmogljivosti
Prestižno delujoča oblika in delno nadaljevanje tega občutka v notranjosti bi bilo prav malo vredno, če bi tega ne podprla mehanika. A tega straha v zadnji generaciji Fordov več ni, saj že vrabci čivkajo, da se fordi lepo peljejo. V testnem primeru je pod prednjim delom rezgetalo 140 konjičev iz že znanega 2-litrskega turbodizla. Tudi tokrat o mehaniki le vse dobro! Čeprav je motor neogret pač glasen, kot vsi dizli, je sicer prav lepo kultiviran, zvočno dobro zadušen in predvsem zmogljiv. 320 Nm navora ponuja v območju med 1750 in 2240 vrtljaji, kratkotrajno pa lahko z overboostom navor naraste na 340 Nm. V vsakdanji rabi to pomeni, da mondeo zelo lepo vleče in omogoča živahno vožnjo, ter pri tem ne potrebuje ravno pogostega menjavanja prestav, čeprav igranje z nekoliko trdo ročico menjalnika, nikakor ni neprijetno opravilo. Šest prestav je moč izbirati hitro in natančno, usklajenost motorja z menjalnikom pa deluje brez pripomb. Najvišja hitrost 210 km/h in pospešek do 100 km/h v 9,8 sekunde sta podatka, ki ne povesta dovolj, čeprav se ne slišita slabo. Dejanska vozna dinamika je še boljša, mondeo pa ne le živahen ampak tudi varčen. Testno povprečje je namreč naneslo na 7,1 litra, pri čemer je minimalna poraba znašala 5,5 maksimalna pa 8,4 litra. Ob tem velja pohvaliti pokrov rezervoarja za gorivo, ki že vsebuje čep, vsaj malo pa pograjati pokrov motorja, ki ni podprt s plinskim blažilcem.Vožnja
O mondeu torej doslej skoraj vse dobro. In če le malo poznate forde, potem je skoraj nemogoče, da bi se na področju vožnje novinec odrezal slabo. Ravno nasprotno je – podvozje mondea je odlično. Tako nivo udobja, ki ga prinaša, kot lega in vodljivost sta za pohvaliti. Avtomobil sicer deluje čvrst in masiven, a pri tem ne izgubi na udobju. Večino motenj s ceste lepo prefiltrira, pri tem pa se skozi ovinke pelje kot po tirnicah. Krmilni mehanizem je lepo neposreden, za prave športnike malo premehek, a z njegovo pomočjo se obračajo v ovinek tudi luči. Te prinašajo obračanje primerno zavitosti ceste in poleg tega še dodatni lučki, ki dobro osvetlita notranjo stran ovinkov, kar pride še posebej prav na zaviti cesti ali pri zavijanju na kakšno precej skrito stransko cesto, kjer križišče ni osvetljeno.Zaključek
Ford mondeo nadaljuje z občutkom, da Ford dela vedno boljše avtomobila in se ponovno vzdiguje iz neizrazitega povprečja. Če koga še vedno moti ime znamke, naj se le zamisli. Med primerljivimi limuzinami mondeo 2,0 TDCi nudi veliko dobrega. Lepo obliko, urejeno in prostorno notranjost, odlično podvozje in zmogljiv motor. Ko opremi Titanium dodamo še kovinsko barvo, varnostni paket, lita platišča in aktivne luči, se cena povzpne na 28.365 €. In zaključil bom, da je mondeo tega vreden.
