Ford focus ST

Zunanjost

Čeprav oznaka ST ni omejena samo na focusa, saj jo najdemo tudi na fiestah in mondeih, pa večina ljubiteljev športnih avtomobilov pri teh dveh črkah pomisli prav na focusa. Slednji po letošnji prenovi že v osnovi deluje bolj dinamično kot prej. Kadar ga krasi še logotip ST, pa ga skoraj ne morete prezreti. Gre namreč za drugega najbolj zmogljivega focusa. Nad njim kraljuje le še model RS, ki premore kar 300 KM. Ampak že ST je pojem uživaštva. To navzven jasno oznanja z agresivno spremenjeno karoserijo. Testni model je imel petero vrat in pločevino obarvano v značilno modro barvo, preko katere sta vzdolžno tekla dva bela trakova. Slednja sta laike spomnila celo na policijske avtomobile, a poznavalci so vedeli, da bi bila bolj primerna vzporednica z rallye dirkalniki. Poleg doplačilnega paketa ST, ki prinese kontrastne črte, je focus impresioniral s športno oblikovanim prednjim odbijačem, nizkimi pragovi in zadnjim odbijačem, ki je vseboval difuzor ter po eno izpušno cev na vsaki strani. Na vrhu zadka se je bohotil zajeten strešni spojler, s strani pa je bilo opaziti zajetna 18-palčna kolesa. Ford focus ST je torej znatno odstopal od navadnih modelov in na vpadljiv način poudarjal svoje športne gene.


Notranjost

Nekoliko manj izstopajoča je notranjost, ki pa je bila barvno lepo usklajena z zunanjostjo. Modrina se je namreč ponovila na stranskih delih odličnih Recarovih športnih sedežev. Dvobarvno armaturno ploščo so poživili primerno razporejeni detalji v barvi titana ter imitacija karbona na sredinski konzoli. Volanski obroč, prestavna ročica in ročica ročne zavore so vsebovali vstavke, ki so bili videti precej pristno aluminijasti. Materiali v splošnem delujejo kakovostni izdelava dobra, je pa res, da bi lahko športnost tega modela še bolj poudarili s kakšno zanimivo teksturo sedežev ali izrazito športnimi merilniki. Zdi pa se nenavadno, da pri Fordu športnost oznanjajo tudi po zaslugi črnega stropa, ki, napram prevladujoči rabi svetlih oblog, marsikomu daje občutek utesnjenosti.


Prostornost

Realno gledano focus tudi v različici ST ni utesnjen, ampak kvečjemu pohvalno prostoren avtomobil. Čeprav je njegova zasnova veliko bolj usmerjena k uživanju v vožnji, kot povprečni dolgočasni vsakodnevni rabi, pa za udejanjanje slednje nima nobene ovire. Medtem, ko sta prednja sedeža povsem v znamenju športnosti, zadnja klop ostaja povsem vsakodnevna in primerljiva z navadnimi focusi, torej tudi enako prostorna. V prednjih sedežih se res zelo dobro sedi, saj ponujajo odličen bočni oprijem, hkrati pa niso toliko trdi, da bi bili neudobni. Zadnja klop je videti dobesedno klop brez izrazitih športnih ambicij. Manjka celo sredinski naslon za roke.

Prtljažnik

Čeprav verjamem, da nihče ne kupuje Fordovega focusa ST zaradi prostornine prtljažnega prostora in količine odlagalnih površin, pa je na mestu, da omenimo tudi slednje. Prostornina prtljažnega prostora dosega skoraj 400 litrov in je med večjimi v razredu. Zlaganje zadnje klopi omogoči povečevanje na maksimalno prostornino 1260 litrov. Odlagališč pa je enako kot pri navadnih modelih – torej dovolj v prednjem delu, zadaj pa premalo. Enako kot pri drugih focusih, oziroma v primeru ST-ja zaradi živahnejše vožnje še prej, velja kritiko nameniti preplitvim vdolbinam za pijačo, ki nikakor ne držijo plastenk na svojem mestu.


Ergonomija

Potem, ko ST-ja daljinsko odklenete s ključem, ki ga verjetn0vzamete iz žepa, lahko motor zaženete s pritiskom na gumb, kar seveda ne pomeni nobene bistvene pridobitve. Skupaj z vžigom brez ključa bi bila smiselno tudi odklepanje brez uporabe daljinca, torej s prepoznavanjem bližine ključa. A potem, ko se lahko brezhibno namestite v dober položaj za vožnjo in pred sabo zagledate še tri dodatne merilnike, ki so nekoliko nasilno dodani na vrh sredinske konzole ter se oprimete športnega volanskega obroča, pozabite na odklepanje. Sledi le še pritisk na Fordov »power button« in zabava se lahko začne.

Mehanika in zmogljivosti

Prepoznavno začinjena zunanjost ter športno naravnana notranjost sta le vaba k bistvu Fordovega focusa ST. To pa se skriva v zmogljivi mehaniki. ST ima namreč veliko srce. No, alfa 147 GTA ima večjega, a napram ostali konkurenci vročih kombilimuzin, 2,5-litrski petvaljnik, ki izvira iz Volvovih športnih modelov, vendarle ponuja pol litra več gibne prostornine in en valj več. A do zmogljivosti ne pride zgolj s krepko litražo. Pri dihanju motorju namreč pomaga turbinski polnilnik, po zaslugi katerega največja moč znaša 225 KM. Predvsem se turbina pozna pri odličnem navoru, ki dosega 320 Nm v območju od 1600 do 4000 vrtljajev, kar pomeni, da se motor v tem širokem območju vsakič sunkovito odzove na voznikove želje in bliskovito pospeši po pritisku na plin. Upoštevaje, da focus ST tehta 1392 kilogramov, je motor zlahka sposoben prenašati karoserijo z živo vsebino pri polnih obremenitvah in to zelo hitro. Najvišja hitrost znaša 241 km/h, pri polnem pospeševanju, pa merilnik 100 km/h prekorači po 6,8 sekunde. Zmogljivosti so resnično odlične, saj sta motor in menjalnik usklajen par, ki skrbi za zabavo voznika in potnikov. Prestavna ročica s kratkimi, natančnimi in hitrimi gibi je uživaška in po njej ni težko posegati, čeprav je navora dovolj, da bi jo roka le redko rabila obiskati pri prehitevanjih. A focus ST pač ni avtomobil, ki bi ponujal zgolj to, kar rabi. Zato ima pet namesto štirih valjev. Zato ima tudi odličen športni izpušni sistem. In kombinacija tega se sešteje v zvočne užitke, ki jim ta segment ne pozna primerjave. Čudoviti gromki zvok izpod zadka je vreden greha. Potem, ko se globokemu grgrajočemu bobnenju v nizkih vrtljajih pridruži sikanje turbine je težko voziti počasi. Prestavljanje navzdol in popuščanje plina pa prinese asociacije na rallye, v katerih je Ford nabiral izkušnje za svoj športne modele… Iz izpušne cevi namreč krepko zapoka, kar vzdigne dlake pokonci vsakemu ljubitelju avtomobilskega športa. Po izkušnjah iz drugih fordov verjamem, da ima ST dober audio sistem, a v tednu uporabe in 1000 prevoženih kilometrih, sem ga pustil na miru. Pesem izpuha je bila vse, kar sem rabil. No, seveda vedno obstaja možnost, da boste pristali v umirjenih kolonah ali boste imeli len dan. V tem primeru boste tudi z ST-jem lahko porabili manj kot 9 litrov. Verjamem tudi, da maksimalnega testnega povprečja 15,1 litra ne boste dosegali nenehno. Precej realno pa se mi zdi, da bo 12-litrska testna poraba za lastnike tako uživaškega avtomobila sprejemljiva.


Vožnja

18-palčna kolesa, s širokimi pnevmatikami, znižano in otrjeno podvozje, neposreden in odziven krmilni mehanizem ter zmogljive zavore so tisto, kar dopolnjuje veseljaški motor. Lahko bi rekel, da je ST čista igračka za odrasle. Spopadanje z ovinki prinese smeh na ustnice. Lega je zelo nevtralna, vodljivost odlična, a vseeno je za vožnjo potrebna pozornost. Veliko navora  in moči na prednji kolesni par pri polnem pospeševanju zahteva čvrsto držanje volanskega obroča. Ravno tako, ko zagrizejo čeljusti v velike diske. Koliko užitka nudi ST, pove že podatek, da je testni avtomobil do 20.000 kilometrov v rokah novinarjev pojedel dva kompleta pnevmatik in pridobil par čričkov. Mučenja so zmedla tudi sistem ESP, ki nikakor ni deloval kot bi moral, zato sem ga imel ves čas izklopljenega. A tudi z utrujenimi pnevmatikami in brez elektronske pomoči je bila stabilnost navdušujoča! Focus ST je brez težav lahko avtomobil za vsakdanjo rabo, saj kljub trdem podvozju ni grozno neudoben, edino ostri kratki robovi mu delajo težave. A njegov pravi namen je uživanje v vožnji, pri čemer se odlično izkaže.


Zaključek

Po prenovi videza je ford focus ST pridobil tudi višjo ceno. Medtm, ko je bil prej v primerjavi s konkurenco opazno cenejši, je sedaj bolj realno ocenjen. V serijski opremi namreč nudi zajeten spisek opreme, predvsem pa mehaniko in videz pristnega športnika. 27.730 € osnovne cene za petvratni model je bilo v našem primeru povišanih za okroglo 2000 €, ki so prinesli še bi-ksenonske žaromete, bluetooth, kovinsko barvo in športni paket ST. Skupaj sešteto slabih 30 tisočakov za kompaktni avtomobil ni malo. A če se boste imeli priliko peljati, vam bo vse jasno.

Besedilo in fotografije: Aleksander Praper
Pomoč pri fotografiranju: Peter Mavrič, Jure Merkač