Ford C-max 1,6 1,6 TI-VCT trend

Zunanjost

Slabega 4,4 metra dolgi, preko 1,82 metra široki in 1,6 metra visoki ford C-max se uvršča v dokaj pester razred kompaktnih enoprostorcev. Že v svoji originalni podobi iz leta 2002 je bil videti precej dinamičen, po preoblikovanju pa je to le še poudaril. Zgledujoč se na S-maxa, je dobil precej bolj agresiven prednji del z značilnimi lučmi in športnejšim odbijačem. S strani mu mišice poudarijo izrazite obrobe koles, od zadaj pa je videti privlačnejši tudi zaradi nove podobe zadnjih luči, ki vsebujejo navpično vrstico LED diod. K atraktivnosti videza tega, ne več najmlajšega avtomobila, nakazujejo še lepa lita platišča, ki poudarijo, da želi biti C-max najbolj živahen v naboru kompaktnih enoprostorcev. Prenova je torej lepo uspela in C-maxu se do prihoda naslednika obeta še kakšno uspešno leto prodaje.

Notranjost

Osvežitev videza ni zajela le zunanjosti temveč tudi notranjost. Ta je prav simpatično urejena in dovolj mladostna. Tako merilniki kot sredinska konzola so usklajeni z videzom najnovejših Fordovih modelov. V testnem primeru pa bi lahko pohvalil tudi prijetno bivalen občutek, saj je temno modri zunanjosti parirala prijetno svetla, dvobarvna notranjost, ki je prinašala občutek svežine in mladostnosti. Poudarjali so jo kromirani detajli in okrasne letvice, ki so z vzorcem lepo poudarile mladosten občutek notranjega videza. Dobra lastnost poleg oblike je bila v testnem primeru tudi izdelava in izbor materialov. Vse skupaj pa se je strnilo v občutek prijetne bivalnosti.

Prostornost

Glavni adut s katerim kupce vabijo enoprostorci je gotovo prostornost. Visoke karoserije prinesejo ugodno sedenje, odsekan zadek pa velik prtljažnik. Tudi v primeru Fordovega C-maxa ni bistveno drugače. Dobro se sedi tako v prvi kot v drugi vrsti. Prostora ne zmanjka prav hitro v nobeno smer. Čeprav zna kateri od konkuretntov ponuditi pomično in nastavljivo zadnjo klop se s tem testni focus ni mogel pohvaliti. Kakšen konkurent ponuja tudi več odlagališč in predalčkov, a tista v C-maxu so dovolj pestro razvrščena in uporabno velika. Zadaj sedečim sta poleg žepkov na hrbtiščih sedežev na voljo še dve zložljivi mizici. Vse skupaj pa se strne v občutek značilno nemške urejenosti.

Prtljažnik

Družinska raba enoprostorcev vedno znova kliče po prostornem prtljažniku, saj se prtljaga hitro nabere. V primeru C-maxa je prtljažnik pravilne oblike, dokaj globok in pokrit s trdo poličko. Zaradi širokih vrat je nalaganje vanj enostavno. Osnovnih 473 litrov se s podiranjem naslonov in zlaganjem klopi za prednja sedeža povečuje vse do 1633 litrov. Pri tem je moč zložene sedeže na prednje tudi pritrditi, da tudi med vožnjo ostanejo v svojem položaju.

Ergonomija

Ureditev voznikovega delovnega prostora ne prinaša presenečenj. Načeloma je vse na svojem mestu, položaj za volanom pa je opazno bolj dinamičen kot pri značilnih enoprostorcih. Sedenje je povsem podobno kot v navadnem osebnem avtomobilu. Usnjen volan je prijetno debel in podobno kot kratka prestavna ročica lepo sede v roke. Razlika napram navadnim osebnim avtomobilom se pojavi pri namestitvi menjalnika na sredinski konzoli – dokaj blizu volana ter pri voznikovem kapitanskem naslonu za roke. Pri tem se vprašam, zakaj tega nima tudi sovoznik? Če že vse drugo deluje enostavno in pregledno, potem se zazdi, da je daljinec za upravljanje radia nekoliko daleč za volanskim obročem. A zares motečih hib pri upravljanju ni bilo zaznati.

Mehanika in zmogljivosti

Čeprav dandanes z družinsko rabo in izleti povezujemo predvsem dizelske motorje, je imel testni Ford C-max vgrajen nov 1,6-litrski bencinski agregat z oznako 1,6 TI-VCT. Gre za motor, ki naj bi v spodnjem območju vrtljajev deloval precej mirno in varčno, šele priganjanje pa naj bi odkrilo tudi športen značaj. V praksi je to tudi dobro čutiti. 115 KM in 155 Nm navora  namreč sprva deluje precej lenobnih. Tovarna obljublja 186 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 11,6 sekunde. No, tem podatkom pričnete verjeti šele, ko izkoristite vrhnje območje vrtljajev, kjer C-max postane bolj dinamičen. V sodelovanju z dobrim ročnim 5-stopenjskim mejalnikom, C-max ponovno izkaže svoj namen, da želi zasedati vrh športnosti med družinskimi enoprostorci. Gibi ročice so kratki, natančni in lahko tudi precej hitri. V končni fazi pa je le še od voznika odvisno, kako se bo lotil uporabe C-maxa: če bo želel izraziti svoj temperament, se utegne povprečna poraba približati desetim litrom, med umirjeno družinsko rabo pa je bilo povprečje 7,4. Na celotnem, preko 1000 kilometrov dolgem testu je končni izračun pokazal željo po 8,9 litra goriva na 100 kilometrov.

Vožnja

Še bolj kot tokratna izbira motorja je športni značaj odražalo podvozje. To je značilno po Fordovo naravnano na spreten kompromis udobja in čvrstosti, ki prispeva pohvalno dober občutek med ovinki. Plavanja karoserije, kakršne smo bili kdaj vajeni od tovrstnih avtomobilov pri C-maxu ne boste doživeli. Kvečjemu vas bo pri praznem vozilu čez kakšno luknjo opomnil, da je po športno trd. To pa bo ob sodelovanju neposrednega krmilnega mehanizma pomenilo lahkotno igranje na vijugasti cesti in občutek, da se na podvozje lahko zelo dolgo zanesete. K dobremu občutku med vožnjo pa v končni fazi prispevajo tudi nadpovprečno dobre luči.

Zaključek

Fordov C-max torej ni več focus C-max. Poudarjanje podobnosti s športnim S-maxom pa ne ostaja le pri besedah. Kljub temu, da je osnova stara že pet let, C-max po prenovi postreže s simpatično osveženim videzom predvsem pa izstopajočo dinamično zasnovo, ki pač med kupci kompaktnih enoprostorcev vabi predvsem tiste očete, ki bi ne želeli pozabiti na užitke med ovinki. Za Fordovega C-maxa 1,6 TI-VCT z opremo Trend, ki je druga od spodaj navzgor, pa bodo morali odšteti 16.894 evrov.