Alfa romeo MiTo 1,4 T-jet distinctive
Sreda, 08 Julij 2009
Mito se sliši kot mit. Torej kot nekaj, kar je tako posebno, da se prenaša iz roda v rod. Vsekakor ime Alfe v marsičem meji na legendarnost, a v tem primeru MiTo pomeni skovanko imen mest Milano in Torino. Torej mest, ki sta pomembni za nastanek alf – v enem jih oblikujejo, v drugem izdelujejo. Pa vendarle takšno ime mitu paše, saj tako s podobo kot voznimi lastnostmi izstopa od večine konkurence. Pravzaprav mu je ednini konkurent britanski mini.
Zunanjost
Opisati alfo mito kot športno oblikovan štiri-metrski avtomobil, rahlo retro videza, bi bilo krivično. Gre namreč za oblikovno odličen izdelek, ki zrcali poteze najzmogljivejše in najbolj poželenja vredne alfe – superšportnika z oznako 8C. Tako prednji del, kljub prijazno zaokroženima žarometoma, po zaslugi agresivne oblike odbijača, izrazitega Alfinega trikotnika in krepko poudarjenih kolesnih obrob, deluje zelo atraktiven in mišičast. Z boka je opaziti klinasto linijo in zanimiva 18-palčna platišča. Do izraza pride ostro poudarjen spodnji del prednjega odbijača, ki pa je, zaradi nizkega dna avtomobila, hitro preveč blizu pločnikom ali ležečim policajem. Zadek ima na skrajna robova nameščeni okrogli luči, ki še poudarita občutek širine avtomobila. Krom je resnično okusno razporejen okoli luči, pod bočnimi stekli in na kljukah. Celoten vtis pa je nezmotljiv – Alfin mito je brezhibno skladen, prepoznaven, estetski in poudarjeno dinamičen. Čeprav sloni na platformi punta, podobnosti ni zaslediti.
Opisati alfo mito kot športno oblikovan štiri-metrski avtomobil, rahlo retro videza, bi bilo krivično. Gre namreč za oblikovno odličen izdelek, ki zrcali poteze najzmogljivejše in najbolj poželenja vredne alfe – superšportnika z oznako 8C. Tako prednji del, kljub prijazno zaokroženima žarometoma, po zaslugi agresivne oblike odbijača, izrazitega Alfinega trikotnika in krepko poudarjenih kolesnih obrob, deluje zelo atraktiven in mišičast. Z boka je opaziti klinasto linijo in zanimiva 18-palčna platišča. Do izraza pride ostro poudarjen spodnji del prednjega odbijača, ki pa je, zaradi nizkega dna avtomobila, hitro preveč blizu pločnikom ali ležečim policajem. Zadek ima na skrajna robova nameščeni okrogli luči, ki še poudarita občutek širine avtomobila. Krom je resnično okusno razporejen okoli luči, pod bočnimi stekli in na kljukah. Celoten vtis pa je nezmotljiv – Alfin mito je brezhibno skladen, prepoznaven, estetski in poudarjeno dinamičen. Čeprav sloni na platformi punta, podobnosti ni zaslediti.Notranjost
Zelo lepa in v alfino preteklost ozirajoča se zunanjost vzbudi pričakovanje po podobno posebni notranjosti. Ta barvno nadaljuje zunanjo črnino, ki se na sončni svetlobi zasveti v rahlo rjavkasto-vijoličnem odtenku. Tako notranjo črno plastiko popestrijo na otip prijazne vinsko-rdeče površine s strukturo, ki spominja na karbon. Njen videz posnema celo rdečkasta tkanina na osrednjem delu sedežev. Za alfe značilni so v naslone vezeni logotipi, ki pa tokrat niso nameščeni na sredino, ampak zamaknjeni na stran. Ob dodatkih kovinske imitacije, je celoten videz vse prej kot monoton, čeprav v drugih alfah dejansko najdemo kovino. Skupaj z značilno okroglimi zračnimi režami, lepim volanskim obročem in poudarjenimi merilniki, je vtis nedvomno športen. A po drugi strani je notranjost videti manj retro in manj plemenita kot zunanjost. Sploh stikala klimatske naprave in radia bi si zaslužila bolj posebno obliko, zračne reže pa še vrtljive gumbke za omejevanje pretoka zraka.Prostornost
Že dostop v potniški prostor ni vsakodneven, Dolga in masivna vrata nimajo okenskega okvirja, stekla pa se pri zapiranju samodejno spustijo in nato stisnejo nazaj k tesnilom. Štirje metri dolžine že v osnovi ne obljubljajo razkošnih notranjih dimenzij. Ko svoj davek zahteva še oblika, ki ima navidezno težišče potisnjeno proti zadnji osi, je slutiti, da boste na zadnji klopi še najlažje prevažali otroke. Prednja sedeža sta namreč hitro preblizu kolenom, kupejevsko spuščajoča se streha pa se približa glavam. Poleg tega so zadnja bočna stekla zelo majhna, občutek pa utesnjen. A če tja posadimo otroke, bo prostora dovolj, hkrati pa bodo imeli občutek, da jih je karoserija varno objela. Spredaj pa boste sedeli odlično. Prostora je dovolj, poleg tega pa imajo sedeži dober bočni oprijem in žal nekoliko preveč naprej potisnjene vzglavnike.
Prtljažnik
Lepa oblika zadka je pogojila visok izrez prtljažnih vrat, zaradi česar je potrebno prtljago vzdigovati preko visokega roba. 270-litrska prostornina je povprečna, po povečevanju pa je moč doseči do 950 litrov. Pri tem podrta hrbtišča zadnje klopi z dnom prtljažnika tvorijo manjšo stopničko. Bolj moteče je pomanjkanje odlagališč. Predal pred sovoznikom je majhen in z nekoliko nenatančnim prileganjem pokrova, vdolbini za pijačo pa preplitvi.
Lepa oblika zadka je pogojila visok izrez prtljažnih vrat, zaradi česar je potrebno prtljago vzdigovati preko visokega roba. 270-litrska prostornina je povprečna, po povečevanju pa je moč doseči do 950 litrov. Pri tem podrta hrbtišča zadnje klopi z dnom prtljažnika tvorijo manjšo stopničko. Bolj moteče je pomanjkanje odlagališč. Predal pred sovoznikom je majhen in z nekoliko nenatančnim prileganjem pokrova, vdolbini za pijačo pa preplitvi.Ergonomija
Voznik se v alfi mito lahko počuti zelo dobro. Položaj za volanom je odlično nastavljiv. Preglednost na merilnike dobra, ogledala primerno velika, zadek pa zaradi masivnega stebrička in ozkih bočnih oken nepregleden, a oplemeniten s parkirnimi senzorji in brisalcem, ki obriše velik del zadnjega stekla. Bolj podroben pogled tudi tokrat prinese občutek, da se Italijani znajo posvetiti malenkostim. Tako se pri zasuku ključa merilniki zavrtijo do skrajne lege in nazaj, na zaslonu potovalnega računalnika pa se prikaže pozdravna grafika – prednji del mita v pozdrav, zadek pa v slovo. Ljubitelji bodo veseli napisov aqua in benzina, ki kažejo na italijanski nacionalni ponos.
Mehanika in zmogljivosti
Pripadnikom znamke Alfa Romeo še vedno domače zvoni izraz »cuore sportivo« oziroma športno srce. To je bilo v testnem primeru skromne prostornine, a z zelo dobrimi zmogljivostmi. 1,4-litrski bencinski štirivaljnik z oznako T-jet oznanja prisotnost turbinskega polnilnika, ki mu omogoči 155 KM in največji navor 230 Nm. V kombinaciji z ročnim 6-stopenjskim menjalnikom motor poskrbi za najvišjo hitrost 215 km/h in pospešek do 100 km/h v 8 sekundah. Čeprav govorimo o že znanem motorju, ta v alfi mito oddaja basirajoče športen zvok, kakršnega bi pripisali precej večji prostornini. Motor se vede dovolj lepo in se z veseljem zavrti že nekje od 1700 vrtljajev navzgor. Voznik lahko hitro in natančno prestavlja ročico menjalnika, čeprav ima ta daljše gibe kot bi pričakoval. Sam značaj alfe seveda vabi dinamične kupce, saj je trenutno mito glede voznih lastnosti in individualizma bolj ali manj edini minijev konkurent. Torej se pričakuje z njim živahna vožnja. V primeru izkoriščanja zmogljivosti, se lahko povprečna poraba povzpne tudi preko 14 litrov, medtem, ko je najnižje povprečje znašalo 7,2. Seštevek večinoma dinamičnega testa je na koncu prinesel povprečnih 9,7 llitra, pri čemer je motil majhen rezervoar goriva s pokrovčkom na ključ.
Pripadnikom znamke Alfa Romeo še vedno domače zvoni izraz »cuore sportivo« oziroma športno srce. To je bilo v testnem primeru skromne prostornine, a z zelo dobrimi zmogljivostmi. 1,4-litrski bencinski štirivaljnik z oznako T-jet oznanja prisotnost turbinskega polnilnika, ki mu omogoči 155 KM in največji navor 230 Nm. V kombinaciji z ročnim 6-stopenjskim menjalnikom motor poskrbi za najvišjo hitrost 215 km/h in pospešek do 100 km/h v 8 sekundah. Čeprav govorimo o že znanem motorju, ta v alfi mito oddaja basirajoče športen zvok, kakršnega bi pripisali precej večji prostornini. Motor se vede dovolj lepo in se z veseljem zavrti že nekje od 1700 vrtljajev navzgor. Voznik lahko hitro in natančno prestavlja ročico menjalnika, čeprav ima ta daljše gibe kot bi pričakoval. Sam značaj alfe seveda vabi dinamične kupce, saj je trenutno mito glede voznih lastnosti in individualizma bolj ali manj edini minijev konkurent. Torej se pričakuje z njim živahna vožnja. V primeru izkoriščanja zmogljivosti, se lahko povprečna poraba povzpne tudi preko 14 litrov, medtem, ko je najnižje povprečje znašalo 7,2. Seštevek večinoma dinamičnega testa je na koncu prinesel povprečnih 9,7 llitra, pri čemer je motil majhen rezervoar goriva s pokrovčkom na ključ.Vožnja
Tudi stabilnost mita je za zgled. Posajen na izrazito nizkoprofilne pnevmatike v ovinkih ne dovoljuje nagibanj. Pri pretiravanjih nos sili navzven le zelo blago, a same meje zdrsa so zelo visoke. Ob neposrednem krmilnem mehanizmu, z le 2,6 zavrtljaja od ene do druge točke je mito zelo okreten in dobro vodljiv. Tudi zavore, z velikimi koluti in Brembovimi zavornimi čeljustmi, podprejo temperament. Še najmanj tej alfi paše vožnja naravnost, saj na avtocesti zahteva popravke smeri. Vzmetenje je sicer športno in kompaktno trdo nastavljeno, a hkrati spodobno udobno. Izjema so le ostri cestni robovi, ki se prenesejo do žive vsebine. Razveseli pa elektronski sistem D.N.A, ki je povzet po Ferrarijevih vozilih. Z nastavljanjem stikala (v Dynamic, Normal ali All-weather modus) prilagaja delovanje motorja, krmilnega mehanizma, vzmetenja in delovanje stabilizacijske elektronike VDC. Značaju mita paše predvsem dynamic, ki resnično poskrbi za užitke v vožnji, saj postane krmilni mehanizem primerno trd, odzivnost pedala za plin pa odlična! Že sama nastavitev normal omogoča nadpovprečne vozne užitke, all weather pa je priporočljiva za mestno rabo in slabše vozne razmere.Zaključek
Celoten občutek vožnje alfe mito je krepko nad povprečjem razreda, tako v smislu zmogljivosti kot užitka. Prav tako je z videzom, ki kljub majhnosti izžareva močan karakter. Svoje pa na koncu prispeva še paket opreme distinctive, ki predstavlja najvišji nivo. Tako je cena vozila v testnem primeru skoraj dosegla 24 evrskih tisočakov. Za majhen avtomobil res zelo veliko, a po drugi strani povsem na nivoju primerljivega minija, ki je mitu edini pravi konkurent.
