Opel je pred 25 leti prvi uvedel serijski katalizator

Louis R. Hughes je aprila 1989 prevzel vodenje Opla in bil nemudoma soočen z neštetimi poslovnimi izzivi in nujnimi nalogami. A proti pričakovanjem je pozornost nemudoma usmeril h izpušnim katalizatorjem. Njegova prva poslovna odločitev in hkrati prva tovrstna odločitev pri kateremkoli evropskem izdelovalcu avtomobilov je bila: »Vsi Oplovi avtomobili z bencinskimi motorji morajo biti serijsko opremljeni s katalizatorji za izpušne pline!« Na podlagi tega so od sredine leta 1989 serijsko s katalizatorji opremili 19 od 20 Oplovih bencinskih modelov.

Danes so izpusti avtomobilov drastično zmanjšani. Dosegajo namreč le desetino vrednosti iz časov pred katalizatorji. Toda Opel jih kljub temu še zmanjšuje. »Od leta 2013 do konca leta 2016 bo Opel na trg pripeljal tri povsem nove družine motorjev in 13 novih različic, vključno s številnimi, posebej gospodarnimi izvedenkami s še manjšimi emisijami. Ob tem pošilja nove na izdelke trg in predčasno že presega stroga zakonsko določena merila.« pravi Michael F. Ableson, podpredsednik GME Engineering.
 

Katalizatorjem so botrovale racionalne rešitve

Andrea Dindorf, vodja ekipe inženirjev, med ostalim odgovorne tudi za skladnost izdelkov s tehničnimi predpisi, je povzel razloge, zaradi katerih je bila leta 1989 sprejeta odločitev o serijski vgradnji katalizatorjev v avtomobile znamke: »Avtomobili opremljeni s katalizatorji za izpušne pline so bili prijazni do okolja, njihovi kupci pa so bili deležni davčnih olajšav. Ob tem smo kot del General Motorsa lahko posegli po tehnologijah, ki so bile že uspešno uporabljene v ZDA in so vključevale katalizatorje, kar nam je vsekakor olajšalo njihovo uporabo v serijski izdelavi.«
 

Že pred 30 leti so vložili 500 milijonov evrov v razvoj katalizatorjev

Že davnega leta 1984 je Opel, kot prvi evropski izdelovalec avtomobilov, opravil razvojni projekt uporabe v Evropi izdelanega katalizatorja v lastnih avtomobilih. Namestili so ga v izpušni sistem opel ascone z 1,8-litrskim bencinskim motorjem, namenjene nemški policiji, ki je avtomobil prevzela 7. decembra tega leta. Konec leta 1984 je Opel vložil v razvoj in izdelavo katalizatorjev približno milijardo nemških mark (več kot 500 milijonov evrov). Na tem področju je začelo delati 1000 zaposlenih.

Do takrat so bili v Evropi na voljo le uvoženi, modificirani katalizatorji iz ZDA. Takrat je bil General Motors, matična družba Opla, največji izdelovalec katalizatorjev na svetu.
 

Zaostrovanje standardov od Euro 0 do Euro 6

S spoznanjem, da je potrebno zmanjšati obremenjevanje okolja, so vodilni avtomobilski izdelovalci, kot je Opel, od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšali izpuste najrazličnejših plinov, s katerimi se onesnažuje ozračje, za več milijard ton. Od leta 1992 so katalizatorji v EU postali obvezni. Z njimi se je začelo obdobje odločnejšega zmanjševanja onesnaževanja ozračja, skladno s predpisi za sestavo izpušnih plinov, od Euro 0 do Euro 6.

»Čeprav so bila prva pravila in merila za izpušne pline uvedena že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bil največji preskok storjen leta 1992, z uveljavitvijo meril Euro 1. Do takrat uporaba katalizatorja ni bila obvezna, odločitvi zanj so botrovali različni drugi razlogi,« je razvoj in dogajanje opisal Dindorf.

»Da bi s katalizatorji dosegli, kar največjo stopnjo zaščite okolja, smo ob njihovem razvoju naredili številne evolucijske korake,« pravi inženir Roland Maucher, član ekipe strokovnjakov za razvoj komponent elektronskih krmilnih sistemov motorjev (EMS).
 

Dizelska ofenziva: prihajajo filtri trdnih delcev

Ko so leta 2005 v veljavo stopila merila Euro 4, je Opel avtomobile z dizelskimi motorji opremil s filtri trdnih delcev v izpušnem sistemu, s čemer je skoraj v popolnosti očistil izpušne pline trdnih sajastih delcev. To je storil štiri leta pred tem, ko so leta 2009 začela veljati merila Euro 5. Opel je začel s proizvodnjo dveh novih sistemov: filtra dušikovih oksidov LNT (Lean Nox Trap) in selektivnega reduktorskega katalizatorja z vbrizgavanjem tekočine AdBlue SCR (Selective Catalyst Reduction), ki zmanjšujeta emisije dušikovih oksidov (NOx). Rezultati so neverjetni: emisije enega vozila z dizelskim motorjem leta 1992 so enake emisijam 140 vozil z dizelskim motorjem leta 2014.

»Letos bodo začela za nove avtomobile veljati merila Euro 6, s čemer se bodo dodatno zmanjšale dovoljene količine izpustov. Z merili Euro 6 bodo merila za izpuste dizelskih in bencinskih avtomobilov postala povsem primerljiva. Nova merila zahtevajo strožja testiranja in doslednejšo diagnostiko. Tako vstopamo v novo fazo,« pravi Dindorf. »Že dolgo ni več dvoma o tem, ali so avtomobili umazani ali čisti – vsi so namreč relativno čisti, vendar to ne pomeni, da jih ni mogoče narediti še čistejše.«

V prihodnosti bodo merila z novimi protokoli testiranja postala še ostrejša in predvidoma bolj realna, kot je trenutni standard NEDC, na podlagi katerega se številni proizvajalci hvalijo z realno nedosegljivim zmanjšanjem porabe. »Pričakujemo začetek veljave novih pravil testiranj World Light-duty Test Procedure. Ob tem bodo morda zahtevani tudi dodatni testi, po proceduri RDE (Real Driving Emissions), pri katerih bo potrebno uporabiti mobilno opremo v avtomobilih ob vožnji po cesti za preverjanje skladnosti z emisijskimi standardi,« je še dodatno razložil Dindorf.
 

Učinkovitejši pogonski sklopi

»Z izpušnimi plini se ne ubadamo le, ko ti zapustijo motor,« pravi Dr. Maucher, »marveč najprej poskrbimo, da zmanjšamo količino plinov, ki nastajajo v motorju. Z večanjem učinkovitosti zmanjšamo količino plinov, ki izstopajo iz motorja. Zato naši inženirji vlagajo veliko naporov v večanje učinkovitosti z izboljšavo zgorevanja.«

Med leti 2013 in 2016 bo Opel s 13 izvedenkami treh novih družin motorjev, prenovil 80 odstotkov motorne ponudbe. Med novosti sodijo tudi izvedenke nove družine, po porabi goriva gospodarnega in sočasno zmogljivega 1,6-litrskega bencinskega motorja in dizelskih motorjev s posebej majhnim izpustom CO2. Ob tem naj bi novva merila postavil tudi novi litrski bencinski trivaljnik.
 

Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper