Avtomobilski salon Shanghai 2013

Avtomobilski salon v Šanghaju je najstarejši avtomobilski salon na Kitajskem. Prvič se je zgodil leta 1985, a v zadnjem času močno pridobiva na pomenu. Kitajska je namreč najhitreje razvijajoči se avtomobilski trg, ki je povrh nepredstavljivo velik. Postala je glavna bilka upanja za številne znamke, katerim je kriza v Evropi in ZDA močno okrnila prodajo. Zato tokratni avtomobilski salon, ki poteka pod geslom »inovacije za boljše življenje«, poleg številnih (za nas) neznanih kitajskih avtomobilskih znamk, gosti tudi večino velikih imen evropske avtomobilske industrije. Obiskovalce avtomobilski salon vabi med 21. in 29. aprilom.

Avtomobili kitajske znamke Brilliance so sodobno oblikovani - sodelovanje z BMW-jem se pozna tudi na obliki

Avtomobilski salon v Šanghaju tokrat obsega vseh 17 pokritih hal šanghajskega razstavišča, oziroma 280.000 kvadratnih metrov. Na tej površini naj bi razstavljalo preko 2000 razstavljavcev iz 20 držav, prikazanih pa je 1200 avtomobilov. Pričakujejo 800.000 obiskovalcev. Že pred uradnim začetkom salona so potekali posebni tematski dogodki – dan za novinarje, vrhovni forum in dizajnerski večer. Tokom samega salona pa lahko obiskovalci obiščejo tehnološke razprave in tudi preizkusijo nekatere avtomobile.

Avtomobilski trg je v zadnjih letih na kitajskem skoraj dobesedno eksplodiral – tudi domače znamke so prikazale velik napredek, kar jim je omogočil domači kapital, s katerim so kupile tudi znanje in kadre iz Evrope. Glavnih šest kitajskih avtomobilskih proizvajalcev - FAW, SAIC Group, Dongfeng Motor, Changan Automobile, GAC Group in BAIC Motor bo predstavilo stotine novih avtomobilov. Samo zadnji omenjeni koncern ima 10 svetovnih premier in skupno 110 najnovejših modelov v okviru svojih znamk. Znamke pa se tudi močno povezujejo z evropskimi proizvajalci – tako ima Donfeng navezave sklenjene s Kiio, Peugeotom in Citroenom.

Brilliance tako glede videza maske kot luči ter preloma pri zadnjem stebričku pokaže svoje evropske zglede.

Že ob pogledu na fotografije je hitro opaziti številne licenčne ali kopirane avtomobile, ki so jih kitajske znamke ponudile pod svojim okriljem. Od bolj ali manj neposrečenih kopij B-razreda, cayenna, Touarega, Pathfinderja pogledi tavajo do nekaterih originalnih izdelkov, ki izstopajo iz povprečja. Opaziti je, da kitajski modeli stavijo na limuzinske oblike, velike mere, krom, orjaške maske, a so hkrati postavljeni na premajhne stare platforme.

Precej drugačen svet izkazujejo sodobni izdelki japonskih, korejskih, ameriških in predvsem evropskih znamk, ki še vedno izkazujejo tehnično ter oblikovno premoč, a se hkrati pridno klanjajo Kitajski, saj so od nje danes že precej odvisni. Medtem, ko nekatere evropske znamke močno stavijo na povsem nove modele (Mercedes-Benz, BMW, Audi, Opel, Fiat, Citroen DS, …) in koncepte, so se druge tudi prilagodile kitajskim merilom. Peugeot, Volkswagen in Škoda tako predstavljajo »osiromašene« bolj konzervativne limuzine, ki bi v Evropi veljale za »varčevalne možnosti«.

Hondina prestižna znamka Accura je prvič nastopila izven ZDA, pa čeprav je v Šanghaju prisotna tudi sama Honda.

Poudariti je potrebno, da se med milijardami razno-raznih Kitajcev najde tudi veliko »nesramno bogatih«, kar se zavedajo predvsem evropske luksuzne znamke – Aston Martin, Bugatti, Bentley, Ferrari, Koenigsegg, Jaguar, Lamborghini, Maserati, Porsche in Rolls-Royce. Njim je kitajska postala glavni trg in prodajne številke se, kljub krizi na tej strani planeta, povečujejo. Na koncu pa velja omeniti še avtomobilske dobavitelje - BorgWarner, Eaton, Bosch, Continental AG, ThyssenKrupp, NSK, ZF, Faurecia, Michelin, Dunlop in Bose, ki vedo, da tudi kitajski avtomobili potrebujejo komponente.

Ali se nam bo Kitajska nekoč smejala, kot smo se mi njej?

Precej dobro se še spomnim posmehljivega odnosa Evropejcev do kitajskih avtomobilov, ob njihovem poskusu prodora v Evropo. Le nekaj let je preteklo, pa je zgodba drugačna – Evropa se klanja Kitajski. Ta se je, tudi po zaslugi evropskih znamk, ki so izkoriščale poceni kitajsko delovno silo, imela čas učiti in krasti ideje, oziroma v vseh tistih milijonih glav tudi ustvarjati nove. Navsezadnje jih je ogromno, so pridni, voljni učenja in v veliki meri dovolj revni, da se resnično trudijo. Res njihovi avtomobili (še) niso na nivoju evropskih, a pomislite, koliko časa so se »učili« Japonci, koliko pa Korejci? Navsezadnje so Kitajci kupili tudi nekaj evropskih znamk in s tem veliko znanja. A kaj nas bi skrbelo, če bodo nekoč naredili boljše avte od evropskih? Azija ima 4 milijarde prebivalcev, Evropska Unija pa dobre pol milijarde. Povrh jih v Aziji velik del še sploh ni sodobno mobilen. Torej ima evropska industrija na kitajskem veliko večji potencialni trg. Zato bo Volkswagnov koncern tja v dveh letih investiral skoraj 10 milijard evrov, zato je Bugatti povabil Kitajskega podjetnika, da je postavil svetovni hitrostni rekord, zato je Citroen v Šanghaju naredil največji DS salon na svetu, …

Iz vsega tega pa bo morda Evropa pobrala še en trend – pred leti so nas prepričevali, da so moderne kombilimuzine, ki naj bi bile videti kot kupeji. Pravzaprav – želeli so, da bi se vsakem malo bolj športnem avtomobilu reklo kupe in seveda bi to pomenilo boljši ugled in višjo ceno. Danes in jutri pa nas bodo prepričevali, da so moderne limuzine, saj bodo tiste še najlažje prodajali na Kitajsko, Rusijo, Indijo in Brazilijo. Morda bomo mi morali kupovati avtomobile, ki bodo všeč Kitajcem, ker jih za nas ne bo vredno razvijati. Tako nekako je bila bivša BMW sedmica všeč Ameriki in Kitajski, pa jo je morala »sprejeti« tudi Evropa. No, upam, da se moje napovedi ne bodo uresničile.

Aleksander Praper
Foto: Newspress

Galerija