87. Avtomobilski salon Ženeva 2017 – galerija prvih vtisov in trendi
29. aprila leta 1905 se je v švicarskem mestu ob Ženevskem jezeru zgodila prva avtomobilska razstava. 112 let kasneje je Ženeva gostitelj 87. Mednarodnega avtomobilskega salona, ki tako med obiskovalci kot novinarji velja za enega najljubših, saj postreže z glavnimi novostmi v začetku leta, je zaradi nevtralnosti privlačen za proizvajalce iz vseh držav in povrh lahko dostopen ter dimenzijsko kompakten.
PRIPOROČAMO:
Informacije o mednarodnem avtomobilskem salonu v Ženevi
Multikulturno mesto, na skrajnem zahodu Švice, na tromeji z Italijo in Francijo, je svetovno znano zaradi sedežev več mednarodnih organizacij, številnih bank in seveda urarskih podjetij. Avtomobilisti pa ga večinoma obiščemo prav v začetku marca, ko tradicionalno gosti avtomobilski salon, ki je, za razliko od izmenjujočih se Pariza in Frankfurta, na sporedu vsako leto.
Do danes, ko salon odpira vrata širši javnosti, so znane že vse novosti. V torek in sredo so jih avtomobilski proizvajalci predstavili sedmi sili. O nekaterih pa smo pisali že prej, še več jih bomo opisali v prihodnjih dneh. Ob obisku približno 100.000 m2 velikega razstavišča postane takoj jasno – vedno večji pritiski na proizvajalce avtomobilov, da zmanjšajo emisije, bodo skupaj z uvedbo novih standardov meritev razvoj avtomobilov na fosilna goriva še otežili in preusmerili v elektrifikacijo. Volkswagnova afera Dizelgate je pokazala, kako nerealni in za manipulacije odprti so današnji standardi in kako lažnive so v realnem življenju promocijske samohvale proizvajalcev o izjemno nizkih izpustih. Uvajanje bolj realnih meritev ob zaostrovanju standardov pa pomeni dražji razvoj in manjše profite. Realnost torej postajajo hibridi in električna vozila, ki so se jim številni proizvajalci še pred slabim desetletjem posmehovali. Danes težko najdemo širši publiki namenjeno znamko, ki nima ali vsaj ne načrtuje hibridnih ali električnih vozil. Tudi eksoti, kot sta Bentley in Aston Martin, se ne izmikajo takšni prihodnosti.
Skupaj z elektrifikacijo prihaja še digitalizacija, ki se marsikomu (tudi meni) zdi v smer, ki se ji ne bomo izognili, a s sabo prinaša veliko pasti, saj je človek radovedno bitje, ki se težko upre novostim, pa čeprav niso vse v njegovo korist. Tako kot danes cel svet, tudi digitalizacija temelji na profitabilnosti in ne toliko na dejanskih potrebah. Biti vedno in povsod »povezan« s svetom (tudi v avtu) po drugi strani prinaša odtujenost ljudi, ki stojijo ali sedijo drug ob drugem. Spreminjanje avtomobilske notranjosti v kopijo pametnega telefona, aplikacije, brskanje po internetu in »milijoni« (v resnici nepotrebnih) nastavitev ter informacij prinašajo predvsem preusmerjanje pozornosti od vožnje. To pa vodi v potencialno nevarnost. Število prometnih nesreč zaradi uporabe pametnih telefonov je v nekaterih državah že prehitelo količino nesreč zaradi posledic vožnje pod vplivom alkohola. A avtomobilski proizvajalci si pred to nevarnostjo vsaj delo zatiskajo oči, saj se jim je ponudila možnost, da skupaj z avtom prodajo še druge storitve. Da bi to omilili, nastajajo vedno novi asistenčni sistemi, ki popravljajo napake nezbranih voznikov.
Iz tega pa sledi tretji trend – avtonomna (samovozeča) vozila. Čeprav so avtomobili, v katerih smo zgolj potniki, za prave ljubitelje vožnje in avtomobilov grozni že ob misli, imajo svoj smisel in se intenzivno razvijajo. Avtonomni avtomobili naj ne bi delali (človeških) napak in naj bi potnikom omogočali, da čas vožnje uporabijo za kaj drugega. Googlov nadvse grdi malček je imel že kar nekaj nesreč, a gotovo manj, kot bi jih imeli za volanom izrazito stari, okorni, nezbrani vozniki, ki vožnjo le še s težavo opravijo. Predvsem za te se zdijo avtonomni avtomobili odlična rešitev mobilnosti in hkrati lastništva avta. Potem so tu še poslovneži, ki preživijo dneve in kilometre na avtocestah, pa bi vtem času lahko ali zadremali ali še kaj preračunali. Realni uporabniki torej obstajajo, čeprav so nedavne raziskave v Veliki Britaniji pokazale, da si več kot 50 % voznikov ne želi avtonomnih vozil. Ali so koga vprašali, če si želi digitaliziranega avtomobila, če pomislimo, da je po nekaj letih vsak pametni telefon za v smetje?
Združitve avtomobilskih koncernov in znamk (kot ta teden PSA-Opel) bodo prinesle še bolj standardizirane dele, med elektromotorji ni takšnih razlik kot med motorji na fosilna goriva, pametni telefoni so tudi drug drugemu podobni in zna biti, da bodo takšne postale tudi avtomobilske notranjosti . Največ značaja bi lahko izrazili še z zunanjostjo, a ta se spreminja s precej bolj počasnimi koraki kot notranjost. Tudi, če je v realnosti kar 75 % prodanih avtomobilov v sivinski lestvici med belo in črno, je na srečo vsaj na salonih videti nekaj več barv in površen pogled pokaže, da se trendovski rdeči pridružuje tudi modra. Razvoj avtomobilizma torej teče naprej in nam bo kmalu prinesel zelo velike spremembe, ki jih označujemo z besedo »napredek«. Morda pa se bi morali tudi kdaj vprašati ali je vsak napredek res napredovanje v dobro človeka? Če že zanemarimo druge naštete dejavnike, se zdi buljenje v ekrane med vožnjo, namesto pogovarjanja in opazovanja okolice, smer, ki bo ljudi odtujila in jih namesto raziskovalcev spremenila v sledilce. Beseda avto mobil (samopomičen) pa se bo po 140 letih razvoja očitno spremenila v resničnost.
O konkretnih novih avtomobilih pa v naslednjih dneh.
Besedilo: Aleksander Praper
Fotografije: gims.swiss
Galerija vtisi
