Seat ibiza 1,4 TDI reference

Zunanjost ibize je bila glavni razlog prenove, saj naj bi jo bolj približala videzu ostalih Seatovih modelov – leona, toleda in altee. S sprednje strani deluje ibiza agresivneje zaradi novih odbijačev in dvojnih okroglih žarometov. S strani pritegnejo nove oblike platišč. Z zadka pa jo najhitreje prepoznate po spremenjenem odbijaču, drugačni barvi luči in po velikem napisu IBIZA na sredini prtljažnih vrat. Spremembe so ravno tolikšne, da avtomobil deluje še vedno sodobno, zrelo in optično zelo čvrsto, a hkrati dovolj diskretne, da boste ob površnem pogledu le s težavo prepoznali razlike.

Srebrni zunanjosti se je pridružila nič kaj špansko temperamentna črno-siva notranjost. Simpatične linije notranjosti so sicer preproste a tudi prepoznavne. Prevladujoči element je krog, saj se ponavlja tako na zračnih režah kot, seveda, na izrazitih merilnikih, ki so vtisnjeni v armaturno ploščo. Po celotni notranjost prevladuje trda plastika, ki pa ima na vrhnjem delu zanimivo strukturo. Po prenovi je v pozabo šla tudi navidezno lepa, a zelo občutljiva plastika okoli instrumentne plošče. Nadomestila jo je bolj preprosta izvedba. Kljub še vedno lepi obliki in v celoti simpatičnem videzu pa niso navdušili neenakomerni spoji sredinske konzole, saj je ta delovala, kot bi med sestavljanjem kakšen Španec gledal bikoborbe in bi mimogrede spregledal milimeter ali dva.

Še vedno pozitivna stran v ibizi ostaja dokaj dobra prostornost. Predvsem pred nogami je dovolj prostora, prej ga bo zmanjkalo nad glavami. Napram najnovejšim konkurentom ibiza nekoliko zaostaja pri številu in priročnosti odlagališč, ki pa jih kljub temu ni malo. Največje je seveda povsem v zadku. Prtljažni prostor v osnovi meri spodobnih 267 litrov, z zlaganjem zadnje, po tretjini deljive, klopi, pa je moč pridobiti maksimalnih 960 litrov.

Voznikov delovni prostor je v ibizi ostal praktično enak kot pred prenovo. Med dvema velikima merilnikoma hitrosti ter vrtljajev se nahajate še premajhna in skoraj težko berljiva merilnika stanja goriva ter temperature hladilne tekočine. Kljub tej pomanjkljivosti je upravljanje ibize povsem podobno nemškim ali češkim bratrancem. Vse potrebno je na svojem mestu, pregledno in preprosto. Položaj za volanom je moč dobro nastaviti in tudi preglednost okoli vozila je dobra z izjemo premajhnih ogledal in seveda precej klinastega prednjega dela.

Doplačilni multifunkcijski volan s tremi prečkami zelo lepo sede v roke in je prijeten za uporabo, kakor tudi kratka in masivna prestavna ročica. Glede uporabe avtomobila se ibiza izkaže za nezahtevno, čeprav zna mariskoga ujeziti samodejno zaklepanje vozila, ki ob odpiranju vozniških vrat ne odpre tudi vseh ostalih. Tako rabi vsak potnik ob odpiranju celo 2x potegniti za kljuko, razen, če voznik vozilo odklene z gumbom na vratih. To se med sicer prijetno uporabo ibize izkaže za daleč najbolj neprijetno lastnost, ki se je v tednu dni nisem mogel privaditi. Morda pa bi bil kakšen mesec le dovolj?

Testna seat ibiza je nosila oznako 1,4 TDI, kar pomeni, da je pod motornim pokrovom grgral 1,4-litrski trivaljnik. Srečno poskakujoči valji so pridelali 70 KM in 155 Nm največjega navora. Čeprav številki niti ne očarata, je ibiza s tem motorjem poskočna. Že iz nemirnega in dokaj glasnega prostega teka se z veseljem zavrti vse do visokih vrtljajev. Pri tm oddaja specifično trivaljni zvok, ki pa pri dizlu ni kaj bolj moteč kot pri bencincu. Ko se ga človek navadi, se zazdi, da je razlika v mirnosti teka med trivaljnim dizlom in bencincem manjša kot med štirivaljnimi modeli. V sodelovanju s kratkim in natančnim menjalnikom motorček doseže najvišjo hitrost 166 km/h in do 100 km/h pospeši v 14,8 sekunde. Podatki sicer ne jemljejo sapo, a v vsakodnevnem prometu delujejo povsem spodobno in brez podhranjenosti. Ob vsem tem pa razveseli predvsem poraba, ki je v povprečju testa znašala 5,9 litra, z minimumom 4,8 litra. Tudi ob priganjanju pa ni uspela preseči šest in pol. Vse bi bilo lepo in prav, če bi ne razočaral merilnik stanja goriva. Ta se je tretji dan preizkušnje odločil odpovedati sodelovanje in je padel na nulo.

Španski temperament se je nekako odražal v živahnem motorčku, ki je dajal več, kot bi glede podatkov od njega pričakovali. V povezavi s čvrstim in zelo odraslo delujočim podvozjem ibiza tako izpade resen in masiven avtomobil. Vzmetenje je udobno, da dobro prebavi cestne neravnine, a istočasno tudi dovolj trdo, da mu ni v breme vijuganje skozi ovinke. Tako lega kot vodljivost ibize si ponovno prislužita dobre ocene, saj avtomobil deluje zanesljiv, krmilni mehanizem pa povsem dovolj dobro vrača podatke s ceste in nanjo prenaša voznikove ukaze. Zaradi trde plastike kljub dobremu požiranju neravnin veselje skazi slabša podlaga, ko je bilo zaslišati čričke v sredinski konzoli.