Seat alhambra style ecomotive 2,0 TDI DSG

Ob besedi Alhambra le redko kdo ne pomisli na potovanje in Španijo. Tisti, ki jih avtomobili prav nič ne zanimajo, bi do Alhambre verjetno prišli z letalom, vsi drugi pa z obiskom Seatovega salona. Največji enoprostorec te španske znamke je namreč dobil ime po lepem kompleksu utrdbe in palače, ki krasi obrobje mesta Granada. Glede na to, da je testni primerek ponujal sedem sedežev, sodoben pogonski sklop in bogato opremo, bi bila z njim tudi pot v špansko Alhambro udobno izvedljiva.



Zunanjost

Alhambra tako ali drugače nima največje sreče s pripadnostjo. Tista v Španiji je primerek najbolj pomembne islamske gradnje v državi, ta, ki smo jo vozili, pa je le malenkostno preoblečen volkswagen. Seveda to ne pomeni, da sta neprivlačni, a upam si trditi,d a je zidana lepša od jeklene. Že prva generacija seat alhambre je slonela na skupni platformi Volkswagna (sharana) in Forda (galaxya), tokratna pa ostaja navezana le še na prvega. Čeprav bi od Seata pričakovali bolj dinamično in domiselno oblikovanje, se je alhambra podredila Volkswagnovim linearnim potezam, pridobila svojo masko, grafiko luči in prednji odbijač ter 16-palčna platišča, ki pa so optično premajhna in oblikovno ne najbolj posrečena. Kljub ravnim ploskvam in poudarjenim robovom se lahko alhambra pohvali z odlično aerodinamiko, skladnostjo in tudi precej elegantnim videzom. Še največ domišljije pa se skriva v imenu barve – »umetelno srebrne«.

Notranjost

Seat alhambra se lahko tako zunaj kot znotraj pohvali z občutkom kakovostne izdelave. A če ostajamo pri obliki, bomo tudi po vstopu v notranjost ohranili prvotno mnenje – natančna izdelava, racionalne in urejene poteze ter dobri materiali ne uspejo premagati občutka, daje tudi tu Seatov le volan. Tudi korektna in decentna kombinacija sivinskih tonov se ne sklada z razmišljanjem o imeni Alhambra – saj naj bi v arabščini namigovalo na rdečo barvo. No, ta je v resnici uporabljena na par detajlih in stikalih ter merilnikih, sicer bi lahko mislili, da so fotografije notranjosti črno-bele. Bolj kot s španskim poreklom dizajna se lahko alhambra hvali z enostavnim vstopom – na prednja sedeža skozi klasična krilna vrata, k zadnjim pa skozi drsna. Ta novost je vsekakor dobrodošla,a precejšnja moč potrebna za odpiranje in zapiranje kar kliče po doplačilu za električni pomik.

Prostornost

485 centimetrov dolžine oznanja dimenzije enega največjih družinskih enoprostorcev. Nova alhambra je celih 22 centimetrov daljša od predhodnice in temu primerno tudi opazno prostornejša. Pred dvanajstimi leti smo se s sedem-sedežno alhambro popeljali na salon v Ženevo in nazaj, tokrat bi to storili še bolj udobno. Prostornost je namreč opazno izboljšana. O zračnosti okoli voznika in sovoznika nima smisla zgubljati besed, nič kaj veliko pa ne zaostaja niti druga sedežna vrsta. Ta je sestavljena iz treh posamičnih, vzdolžno in o naklonu nastavljivih sedežev, ki ponujajo povsem normalno sedenje trem osebam. Povrh ima druga vrsta ločene komande klime in dve mizici na hrbtiščih prednjih sedežev. Kljub drsnim vratom pa imata stranska potnika na njih stikala za pomik stekel, naslona za roke in tudi predala.

Testni primerek španske potujoče palače ali pač trdnjave je imel za doplačilo vgrajena še dva sedeža v tretji vrsti. Do njiju se dostopa enostavno – s pomočjo pomika stranskih sedežev druge vrste v slogu »easy entry« - torej s pomikom sedeža naprej in hkratnim pregibom sedala ter naslonjala. Sedenje v samem zadku alhambre ni prav nič zasilno. Prostora je dovolj (sploh, če v drugi vrsti sedeže vsaj malo pomaknejo naprej), vzglavniki se izvlečejo dovolj visoko, na stropu pa so nameščeni ročaji in tudi zračne reže.



Prtljažnik in odlagališča

Velika prtljažna vrata se zajedajo nizko v zadek in odpirajo varno visoko nad glavami. V primeru postavljenih sedmih sedežev je za njimi na voljo kratek a globok prtljažni prostor, ki po zaslugi odsotnosti rezervnega kolesa meri 267 litrov. Tretjo sedežno vrsto je moč zelo enostavno zložiti v dno in tako prtljažnik povečati na 658 litrov. Pri večjih potrebah enostavno zložimo še drugo vrsto in za prednjima sedežema (do strehe) se razprostira kar 2297 litrov prostora. Čeprav je že ta dovolj dolg tudi za spanje, boste s pregibom sovoznikovega naslona lahko popeljali že konkretno dolge predmete. Kadar vas ne bodo zanimale te skrajnosti in boste notranjost raje namenili potnikom, ki jim bodo v veselje številna odlagalna mesta, vključno z USB vtičem in 12-voltno vtičnico v predalu pod naslonom za roke.

Ergonomija

Čeprav smo na začetku grajali pomanjkanje Seatove suverenosti, lastnega značaja tega modela, je dobra posledica te prilagoditve predvsem brezhibna Volkswagnova ergonomija. Delovni prostor je namreč logično urejen, sedežni položaj dobro nastavljiv in prijetno visok, pogled naokoli omogočajo velike steklene površine, dodatno pa vozniku pomagajo še doplačilni parkirni senzorji in kamera. Veliko funkcij lahko upravljate kar preko osrednjega ekrana na dotik, parkirno zavoro s pritiskom na gumb, avdio sistem in potovalni računalnik z gumbki na volanu, tempomat z ročico za njim, ročno delovanje menjalnika pa še z dvema »ušescema« za zgornjima prečkama. Pika na i so nastavljiv naslon za roke ter dobri držali za pijačo.



Pogonski sklop in poraba

Leta 1999 je našo testno seat alhambro poganjal 1,9-litrski turbodizel z 90 KM. Bil je šibek, glasen in z opazno turbo-luknjo. Danes se vgrajeni dizel obnaša povsem drugače. Sodobni agregat iz 2-litrske prostornine pridela 103 kW (140 KM) in 320 Nm navora ter ob pomoči vbrizga preko skupnega voda postreže z lepo zveznim pospeševanjem ter mirnim, in kultivirano tihim delovanjem. Povezan je bil s 6-stopenjskim DSG menjalnikom, ki je odličen, z izjemo občasno nerazumljivega »kick-down« v pretirano visoke vrtljaje. Poleg samodejnega načina ali sekvenčnih pomikov prestavne ročic, DSG menjalnik ponudi tudi ročno upravljanje z »ušesci« na volanu. Pozitivno pri tem je, da lahko z rokami na volanu vedno »preglasite« delovanje avtomatike in denimo pred ovinki ročno prestavite navzdol, nakar bo elektronika po nekaj sekundah brez vašega posega ponovno vklopila samodejno prestavljanje. Napis Ecomotive na zadku  oznanja sistem start-stop, DPF filter in SCR katalizator, ki ob pomoči aditiva AdBlue izpušne pline očisti dušikovih oksidov. Pogonski sklop za družinske potrebe povsem zadošča in ob nežnosti omogoča tudi varčne porabe. Naše najmanjše povprečje je znašalo 5,7 litra, najvišje pa 9,8. Skupni seštevek testa je prinesel povprečje 7,9 litra.

Vožnja

Seat alhambra je avtomobil s specifičnim namenom – želi biti udobno in prostorno prevozno sredstvo za večje družine ali pa tiste uporabnike, ki so s sabo vajeni voziti veliko prtljage (v tem primeru ne doplačajte za zadnja sedeža in prtljažnik bo še večji). Prijetno premagovanje kilometrov potnikom, poleg udobnejših sedežev kot v prejšnji generaciji, zagotavlja uravnoteženo nastavljeno podvozje ob pomoči opazno »balonastih« pnevmatik. Kljub temu se alhambra povsem lepo znajde tudi med ovinki, kjer je zanesljivo stabilna in dobro vodljiva. Pretiravanja oznani s siljenjem prednjega dela iz ovinka in vključevanjem sistema ESP. Občutka, da krmilite velik avtomobil se pač ne morete izogniti, lažje tega seata prepričate, da gleda okoli ovinka, kar stori s pomočjo zelo dobrih dinamičnih smernih ksenonskih žarometov.

Zaključek

Volkswagen in Seat sta dolgo čakala s predstavitvijo njunih velikih enoprostorcev. Nekdanji partner Ford je novega galaxya razkril že leta 2005. Kljub temu pa seat alhambra oblikovno ni prinesla presežkov. Veliko boljša se zdi na vseh ostalih področjih. Ponuja  veliko prostora in dobro prilagodljivost, poganja jo sodoben motor, doplačate lahko za odličen robotiziran menjalnik, vožnja je udobna, upravljanje enostavno, oprema Style pa vsebuje bolj kot ne vse potrebno, čeprav so vam dodatno na voljo še napredni varnostni sistemi in izdatna ponudba lepotnih dodatkov. Altea ecomotive 2,0 TDI z DSG menjalnikom se zdi zelo prijazen družinski avtomobil, katerega cena se skoraj dotakne 30 tisočakov. V testnem primeru je imela dodano kovinsko barvo, zadnja sedeža in tehnični paket III, kar jo je podražilo za 2693 € na skupno 32.506 €. S tem ostaja cenejša od sharana, za kar je krivo edino le ime znamke, poleg tega pa se po letošnjih prodajnih rezultatih bistveno slabše prodaja (predvsem sharan presega pričakovanja). V našem uredništvu bi dali prednost alhambri, saj si lahko za razliko v ceni privoščite več opreme, med katero se zdi ravno izbrani tehnični paket dobra odločitev, da o menjalniku sploh ne govorimo. Z alhambro iti v Alhambro? Če bi bila možnost, z veseljem!