Volkswagen z aerodinamiko modela I.D. R Pikes Peak orje tehnološko ledino
Volkswagnov prvi dirkalnik na izključno električni pogon I.D. R Pikes Peak že na prvi pogled razkriva, da je bil zasnovan za ekstremne pogoje. Tudi pri zasnovi aerodinamike za najbolj slavno gorsko dirko na svetu ne pristaja na kompromise, saj zaradi velike višinske razlike 1400 m zračni pogoji na vrhu niso enaki tistim na štartu. Inženirji so zato pri oblikovanju oblikovanju karoserije in zadnjega spojlera aerodinamiko dirkalnika lahko prilagodili specifičnim pogojem.
"Startna črta leži na nadmorski višini 2.900 metrov, cilj pa na 4.300 metrih. Tam zaradi nizkega zračnega tlaka vladajo drugačni aerodinamični pogoji kot na dirkalnih stezah v nižinah," je pojasnil François-Xavier Demaison, tehnični direktor Volkswagen Motorsporta in kot projektni vodja odgovoren za razvoj modela I.D. R Pikes Peak."
Na 19,99 kilometra dolgi, ovinkasti cesti do vrha gore Pikes Peak v bližini Colorado Springsa (ZDA) dirkalniki dosežejo hitrost okrog 240 km/h – za prototip, kot je I.D. R Pikes Peak, je to relativno malo, kajti teoretično bi šlo še veliko hitreje. "Zato smo se osredotočili predvsem na optimalne hitrosti v ovinkih. Celotna karoserija je zasnovana tako, da je mogoče doseči čim boljši stik s podlago, ne da bi pri tem nastajal prevelik zračni upor," je Demaison povzel nalogo svoje ekipe. Relativno odprt pravilnik pa je inženirjem pri oblikovanju karoserije in zadnjega spojlera za I.D. R Pikes Peak omogočil dosti več svobode kot v drugih tekmovalnih disciplinah.
Optično najbolj markanten element te strategije je zadnji spojler, ki se za I.D. R Pikes Peak zdi predimenzioniran. "Zaradi visoke nadmorske višine je na gori Pikes Peak zrak v povprečju redkejši za 35 odstotkov, zato v primerjavi z dirkalnimi stezami na nadmorski višini 0 metrov izgubimo tudi 35 odstotkov odgonskih sil. S predimenzioniranim zadnjim spojlerjem tako izenačimo del teh izgub," je pojasnil Willy Rampf, tehnični svetovalec projekta z dolgoletnimi izkušnjami iz Formule 1. "Zaradi idejno bogate zasnove aerodinamike med gorsko dirko kljub temu dosegamo maksimalne odgonske sile, ki so višje od mase vozila."
Z modelom v merilu 1 : 2 so sodelavci Volkswagen Motorsporta v vetrovniku preizkusili veliko različnih izvedb dirkalnika za Pikes Peak. Karoserija je potem v velikosti 1 : 1 zadnje izpopolnitve dobila v Porschejevem razvojnem centru v Weissachu. "Velika prednost je bila, da smo lahko izkoristili vire znotraj koncerna," je dejal Demaison.
Mnoge nove komponente so kratkoročno izdelali s 3D-tiskalnikom. "Natisnili smo okrog 2.000 delov. S tem smo prihranili veliko časa," je povedal dr. Hervé Dechipre, ki je kot CFD-inženir pri Volkswagen Motorsportu odgovoren za aerodinamiko modela I.D. R Pikes Peak.
Sicer tudi električni pogon dirkalnika I.D. R Pikes Peak zahteva učinkovito hlajenje. Vendar pa je potreba po svežem zraku bistveno manjša kot pri motorju z notranjim zgorevanjem. Poleg tega elektromotorjema, ki skupaj razvijeta moč 500 kW (680 KM), ni treba dovajati vsesanega zraka. Potrebne odprtine za dovod zraka na karoseriji – ki so z aerodinamičnega vidika načeloma velika pomanjkljivost – je bilo tako mogoče ustrezno zmanjšati. Negativno pa na učinkovitost hlajenja vpliva redek višinski zrak.
Za izračun optimalnega kompromisa je služila simulacijska programska oprema tehnološke partnerja, podjetja ANSYS. "Te naloge nismo mogli rešiti sami s podatki iz vetrovnika, kjer redkega zraka na primer ni mogoče realno reproducirati," je razkril Demaison. "Tukaj nam je simulacija zelo pomagala pri določanju potrebnih dimenzij hladilnega sistema."
Medtem so s številnimi testnimi vožnjami v detajlih optimizirali spoznanja iz razvojne faze. Konec maja je v načrtu prva preizkusna vožnja po originalni trasi dirkalne proge v ZDA. Potem se bo za voznika Romaina Dumasa in ekipo Volkswagen Motorsport začela zadnja faza priprav za dirko "Pikes Peak International Hill Climb 2018", ki bo 24. junija. Cilj je doseči rekord v kategoriji električnih prototipov, ki zdaj znaša 8:57,118 minute.
Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper