Citius. Altius. Fortius. Olimpijski moto, ki v prevodu pomeni: hitreje, višje, močneje. Za smučarske skoke, športno disciplino, ki sodi v krog zimskih olimpijskih športov, pa bi bil primernejši slogan: daleč, še dlje, najdlje. In kot v vseh športih so tudi pri smučarskih skokih najboljši le tisti, ki se dotaknejo meja človeških zmogljivostih. In jih morda v določeni točki celo presežejo.
Eden izmed peščice svetovnih asov smučarskih skokov, športa, v katerem so uspešni predvsem Avstrijci, Skandinavci, pa Švicarji in Nemci, je tudi Slovenec Robert Kranjec. Pravzaprav so njegova močna disciplina smučarski poleti, to so smučarski skoki na skakalnicah, ki pravega človeškega orla ponesejo tja do 239 metrov. Toliko je trenutni svetovni rekord, Robertova najboljša znamka pa je 229 metrov. V svoji bogati športni karieri je v sezoni 2005/06 v finskem Kuusamu dosegel svojo prvo zmago za svetovni pokal, poleg kopice vidnih uvrstitev v svetovnem pokalu je leta 2002 v Salt Lake Cityu osvojil bronasto olimpijsko medaljo, na olimpijskih igrah v Vancouvru pa 6. mesto. V letošnji sezoni je kot najboljši letalec v sklopu svetovnega pokala z dvema drugima mestoma in prvim, osvojil mali kristalni globus.
Si lahko mislite s kakšnimi silami in vetrom se mora skakalec boriti, da zajadra tako daleč? Da, prav zajadra, saj se v fazi skoka, še bolj pa poleta, pravzaprav uleže na zračno blazino, ki se ustvarja pod njim, in sebi v prid izkorišča naravo in fizikalne sile. Res, včasih se tudi zalomi in kot Ikar zlomljenih kril skakalec omahne na pobočje skakalnice. Da bi bilo takšnih neprijetnih dogodkov čim manj, je tudi v tem športu vse močnejša naveza s tehniko. Vse pomembnejši postaja znanstveni pristop, pa naj gre pri tem za raziskavo materialov ki jih uporabljajo skakalci, za razvoj smuči in ostale opreme ali pa za izboljšanje same tehnike skoka.
Robert Kranjec, resnoben fant, letnik 1981, je tudi navdušen motorist in na svojem motociklu BMW S 1000 RR uporablja izpušni sistem Akrapovič. Ko je kot vrhunski športnik leta 2009 obiskal družbo Akrapovič, je ob pogledu na vetrovnik vznikla ideja o sodelovanju. Pravzaprav pomoči, saj je v vetrovniku namreč moč do določene mere imitirati pogoje, ki veljajo na skakalnici. Za razumevanje nekaj podatkov: na skakalnici ima skakalec na voljo 3 do 4 skoke dnevno, v zraku je povprečno torej 15 sekund. Premalo, da bi iz tega izluščil boljšo pozicijo posameznih delov telesa, premalo da bi v zadovoljivi meri analiziral stanje in opravil potrebne popravke. V vetrovniku kot nadzorovanem okolju pa je to možno, saj je 10 minut »treninga« v vetrovniku ekvivalent 200 skokov v živo na skakalnici. Še več, določene elemente je moč tudi meriti; predvsem čelni upor v fazi počepa.
Robert, kasneje pa tudi kolegi iz slovenske reprezentance, so v vetrovniku testirali in trenirali predvsem fazo odriva in fazo leta, pri čemer so pri svetovanju pri izboljšavah sodelovali tudi inženirji podjetja Akrapovič in tudi na tak način v izziv iskali skrajne meje vrhunskega športa.
Mejnike v segmentu superšportnih motociklov pa na novo postavlja BMW S 1000 RR, proizvajalca BMW Motorrad Motorno kolo kot ga sedaj vozi Robert Kranjec je najinovativnejši vrstni štirivaljni superšportni motocikel ta čas, ki razvije moč 142 kW (193 KM) pri samo 204 kg. Specifikacije takšnega kalibra tega superšportnega motocikla ne postavljajo samo v vlogo popolnega vrhunca glede na razmerje med maso in močjo (specifična masa) ter voznimi lastnostmi, temveč predstavlja, opremljen z nastavljivim protiblokirnim sistemom Race ABS in sistemom DTC tudi nov mejnik na področju dinamike vožnje, varnosti in inovacij. Za resnično dinamično vožnjo poskrbi tudi asistent pri prestavljanju (Quick Shifter).
BMW Group Slovenija