Zastoji, (ne)organiziranost in (ne)informiranost

Peljem se iz Ljubljane proti Trojanam, ko slišim, da je med cestninsko postajo Vransko in Arjo vasjo 11 kilometrski zastoj?!? Radijske postaje ponovno svarijo, kje je treba zapustiti avtocesto… Hmm, čudno. Na naši strani teče vse tekoče. Niti v koloni se ne peljemo. Čeprav vem za najnovejši odsek popravkov naše preplačane avtoceste, kjer je trenutno zožitev, se odločim peljati naprej. Pridemo skozi tunele in sledi zožitev. Promet teče tekoče, saj imamo v smeri proti Štajerski odprta dva vozna pasova, v obratni smeri pa enega. Zato se vsi peljemo kar po desnem pasu, zasilni prehitevalni ostaja prost. Nasproti vozečih je več. A vseeno niso »prilepljeni« en na drugega.


V smeri iz Ljubljane prioti Štajerski je bil redek promet in dva odprta vozna pasova, v obratni smeri en.

Približujem se cestninski postaji Vransko in opažam, da je tisti enojni vozni pas, usmerjen proti Ljubljani, vedno bolj poln. Pripeljem se do cestninske postaje. Nasprotni promet stoji, jaz pa se gladko, brez dotika zavornega pedala, zapeljem na drugo stran. Na »moji strani« so odprte tri cestninske postaje, na nasprotni le ena? Počasi nadaljujem vožnjo in si ogledujem stoječo pločevinasto kačo. Sami tujci. Italijani, Nemci, Avstrijci,… Predvsem res Italijani. Iztekel se jim je »ferragosto«. Drvijo domov. Sedaj pa so lepo obtičali na našem avtocestnem križu. V dežju. Brez informacij. Kljub temu, da so plačali nesramno drago vinjeto? Postavite se v njihovo kožo!


Odlepljene talne označbe in 3:1 za "našo" stran na cestninski postaji Vransko

Gledam v razočarane obraze ljudi, ki v dežju stojijo ob avtih. Pomislim: »Sploh se jim ne svita, kaj je narobe. Nimajo informacij. Ne vedo, kaj jih še čaka. Zapora ceste? Nesreča? Delo na cesti? Konec sveta?« Po 11 kilometrih se kolona konča. Razjarjen nad našo turistično neprijaznostjo se v Arji vasi obrnem in podam na regionalno cesto ter nazaj v smeri Trojan. Cesta je skoraj prazna! »Ljubi Bog, a res ni nikjer nikogar, ki bi turistom v tujem jeziku povedal informacije? Morda kakšnega Darsovca, ki bi v Arji vasi postavil neko zasilno tablo, ki bi opozorila na delo in zastoje? Morda policaja, ki bi tam tretjino prometa preusmeril na regionalno cesto in drugega, ki bi ga na Trojanah ponovno »vrnil« na avtocesto? V današnjih LCD časih nimamo kakšne table, ki bi jim to pravočasno povedala? Kako naj tujci vedo, da obstaja Radio Slovenija international, kjer bi izvedeli kakšno informacijo v jeziku, ki jim je morda le razumljiv?

Odločim se klicati Prometno-informacijski center za državne ceste. Tam prijazen gospod pove, da so seznanjeni in so obvestili Dars. A Dars trdi, da je v obe smeri enako gost promet?!? Razhudim se, da menda ja obstaja način, da bi tujce pravilo usmerili, informirali, … pa izvem, da to ni njihovo delo. Kličem Radio 1, ki se je v zadnjih letih razpasel po celi Sloveniji in je pred minuto podal cestne informacije. Ne javi se nihče. Na tajnico zdrdram moj predlog, da  se naj vendarle nekdo spomni prebrati informacije v kakšnem tujem jeziku, da tisti, ki stojijo v koloni na Vranskem in tudi v drugih kolonah po Sloveniji niso samo Slovenci! Poslušam taisti radio do naslednjih prometnih informacij, a nobene spremembe. Rad imam slovenščino, a v takšnih primerih me tuj jezik ne moti.


Praktično prazna regionalna cesta Arja vas - Trojane, kamor se bi lahko preusmeril del prometa

Razočaran nad svojo nemočjo, se ponovno priključim na avtocesto na Trojanah. Tokrat je v tej smeri malo gostejši promet, a peljemo z nezmanjšano hitrostjo. Ponovno opazujem isto zgodbo dolgih začudenih obrazov v stoječi pločevini. Nisem ponosen nad našim egoizmom. Nisem ponosen nad našo turistično naravnanostjo. Nisem ponosen nad požrešno ceno naših vinjet. Pravzaprav nikakor nisem ponosen na dobro znane tajkune, ki so bili vpleteni v gradnjo tako dragih in (očitno) slabih cest, da jih je treba že popravljati. Danes bi tega in še kakšnega zastoja ne bilo, Sloveniji pa bi ostalo dovolj denarja za nekaj močnih kampanj namenjenih turistom, ki potujejo skozi Slovenijo. Z lopato bi jih bilo treba po glavi, mrhe koristoljubne! Pa še kopico drugih, ki so očitno nesposobni in zasedajo svoje položaje! V Arji vasi se zopet usmerim iz avtoceste, proti domu, ko tok mojih jeznih misli prekine šok. Vidim avto, ki stoji na izvozu in se skoraj obrne v mojo smer! Odprem okno in maham, da ne sme! Gospa z zmedenim obrazom odpre okno in me vpraša za smer »Italija«. V angleščini ji povem, kako naj nadaljuje po regionalni cesti, da naj ne gre na avtocesto naslednje tri izvoze. Gleda kot tele v nova vrata in odpelje. »Jao! A so me sploh razumeli?« zgrožen pomislim. A je že prepozno.  Spomnim mojega nedavnega potepanja po Italiji – nihče ni znal angleško!

Besen na ta moker dan, ki našo deželo in njene lepote, še bolj pa organiziranost, ne kaže v lepi luči, pritiskam na pokvarjen osrednji ekran testnega avtomobila. Končno vendarle uspem zamenjati radijsko postajo in preklopiti na Val 202. Številko imam shranjeno, zato pokličem. Prijazna gospa prisluhne in mirno pove, da povsem razume situacijo. Turisti verjetno res nimajo informacij in ne vedo, kaj storiti, kaj se dogaja. A pri njih so še prejšnji mesec imeli prometne informacije tudi v tujem jeziku, sedaj pa ne več. »Verjetno zaradi stroškov?« doda na koncu. Zahvalim se in poslovim.

Ko sem moje razočaranje delil s kolegi v uredništvu, se je izkazalo, da je situacija v resnici še slabša – eden se je peljal na morje pretekli petek in se je po sreči izognil taistemu mestu, kjer so bili zastoji. Iz morja se je vračal teden dni kasneje. Če bi ne poslušal radijskih postaj ter avtocesto zapustil 4x (!) bi se verjetno iz Istre vozil cel dan! Drugi je doživel celo 15-kilometrski zastoj. Tretji pa mi je sporočil tole: »V soboto zgodaj popoldne sem se peljal v Ljubljano. Na veliko srečo sem imel vključene informacije in sem slišal za zastoj. Tako sem zavil na staro cesto in še pravočasno prišel v Ljubljano. Sicer bi zamudil... kdo ve koliko? Ko sem se zvečer ob 21h vračal, sem meril dolžino kolone na Vranskem: 6,5 km. Bil sem zgrožen. Tam, kjer preusmerijo promet na drugi vozni pas, sta bila 2 pasova v smeri CE odprta in prazna, na drugi strani pa so se gnetli na 1 pasu kot sardelice v konzervi. Teh pasov niso ločili s fizično pregrado, kar bi morda bilo koristno zaradi varnosti. Vmes so le opozorilni stebrički, ki bi jih z lahkoto premaknili za en pas in tako sprostili promet proti LJ. Pa nič. Poleg tega je dež premaknil oranžne nalepljene črte na cesti in je bilo prav nevarno slediti tem črtam, ker so vodile v napačne smeri. Za to bi moral nekdo odgovarjati!«

Verjetno obstajajo (vem, da so obstajale) analize prometa, ki predvidijo izstopajoča povečanja? Se je torej nemogoče pripraviti? V dobro organiziranih državah (Nemčija, Italija, Avstrija, Švica) opažam intenzivno delo preko noči, da je v najbolj obremenjenih urah promet solidno pretočen. Žal mi je, ko pomislim, da je možno vse to predvideti, da je možno vse to bolje organizirati. Vransko je bilo namreč ta dan le ena izmed številnih točk v naši državi, kjer nastajajo kolone, zastoji. Pomislim še na nekaj - v smeri iz Hrvaške so na meji bojda čakali do dve uri. Je tam morda bil kdo, ki je delil vodo? Je kdo, ki je delil zemljevide in informacije o Sloveniji? To sem pogosto doživel ob vstopu na Hrvaško. Verjetno ga/je pri nas ni. Lahko bi jim informacije dali tam, kjer so prisiljeni kupiti drage in nekoristne vinjete? Morda bi lahko nekoristne mejne prehode z državami EU izkoristili za Turistično-informacijske centre? Zelo verjetno bi lahko. A še bolj verjetno temu ni tako in temu ne bo tako, dokler nekdo za svojo nesposobnost ne bo odgovarjal – javno, z odstavitvijo, s finančno kaznijo. Gospodarstvo si zna izračunati vsak dan izpada proizvodnje, prometa, … Ali znamo za turizem izračunati, koliko nas bo v bodočih letih stal takšen slab vtis?


Tujci so v želji po hitrem potovanju plačali vinjeto in v zameno dobili zastoj. Na poti proti Primorski verjetno ne le en.

Kaj dela DARS? Kaj delajo ministrstva, ki se naj bi jih dotikala promet in turizem? Kaj delajo prometni policaji? Kaj delajo radijske postaje z informacijami? Tako ali tako pozabljamo na svoj jezik, poslušamo mladino v neki nedefinirani spakedravščini, ki je križanec »amerikanščine« in balkanskih jezikov, gledamo reklame mobilnih operaterjev, ki so daleč od slovenščine. Imamo celo hladno, brezosebno, za tujino zasnovano turistično podobo z LOVE v napisu, a hkrati nimamo pojma, kaj ta LOVE do turistov pomeni. Ali je problem povedati kakšno informacijo v tujem jeziku? Smo mar tako ignorantski narod, da nam je za tujce vseeno? To je precej verjetno, saj so ravno tuji »sužnji« tisti, ki na naših cestah opravljajo večino težkih del in si ne morejo privoščiti počitnic. Kakorkoli si že lepa, draga moja Slovenija, si še vedno zelo balkanska in daleč od turističnega bisera!

Aleksander Praper, urednik

P.S. V sredo popoldne me je pot ponovno vodila proti Ljubljani. Na Trojanah, iz smeri Ljubljane, pa zaradi istega gradbišča - ponovno zastoji. Tokrat so sicer informacijske table nad avtocesto informirale voznike, da je tunel zaprt, a očitno prepozno, da bi se uspeli vsi preusmeriti…  Tokrat sem si malo bolje pogledal tablo, ki opozarja na gradbišče: DARS bo na takšen način »povezoval Slovenijo« na tem odseku še do 15.11.2012. Spodaj pa imajo na veliko zapisano: Obnavljamo za vas. Moj predlog: na tabli je še dovolj prostora, da bi napisali tudi, zaradi čigave nesposobne gradnje obnavljajo (popravljajo).

P.P.S. Verjetno ste slišali za nesrečo, ki se je zgodila v petek 7. 9. 2012?

Zastoji v soboto: