Pred štiridesetimi leti je opel rekord osvajal naslovnice in s krepkimi črkami izpisoval Opel v naslovih. Januarja 1972 je bila namreč medijem predstavljena nova generacija uspešnih Rüsselsheimskih avtomobilov srednjega razreda. Označevala jo je napredna tehnologija, funkcionalnost, eleganten dizajn in razčlenjena ponudba številnih različic. Poleg modela Rekord D se je prodajal tudi podoben, a bolj bolj uglajeni model Commodore B. Do jeseni leta 1977 je iz tekočih trakov pripeljalo približno 1,13 milijona rekordov D in 140.000 commodorjev B.
Rekord D je moral stopiti v posebej velike čevlje. Avtomobil, ki ga je zamenjal in s katerim je Opel leta 1966 prvič vstopil v ta avtomobilski razred, je namreč dosegel prodajo 1,2-milijona enot. Ob tem se je za različico Commodore A, z vrha ponudbe, odločilo 150.000 kupcev. Po treh in pol letih raziskovalno razvojnega dela je luč sveta januarja 1972 ugledala nova generacija rekorda. V nasprotju z rekordom C, na katerem so bili vidni vplivi ameriškega oblikovanja, saj so ga odkrivale poteze v obliki znane steklenice kole s svojevrstno medenično obliko pred zadnjima stebričkoma strehe, je novi avtomobil označeval povsem evropski dizajn. Čiste, funkcionalne poteze, tekoče površine, velika okna in nizka bočna črta so ustvarile neminljivo podobo.
Evropska oblika izpolnjuje obljube
Tako kot avtomobil, ki ga je zamenjal, je bil novinec na voljo s tremi izvedbami karoserije - klasična limuzina, športni kupe in karavan s tremi, oziroma petimi vrati. Za poslovne uporabnike in državne službe, je Opel na osnovi rekorda razvil poseben lahki dostavnik, s tremi vrati brez zadnjih bočnih šip.
Pri snovanju novinca je imela eno ključnih vlog varnost. Z elementi ojačitve strehe, je bila zagotovljena visoka raven zaščite ob bočnih trkih in prevračanju. Na novo zasnovani deli predvidene zmečkljivosti so zagotavljali potnikom dobro zaščito ob čelnih trkih. Podvozje, s posamično vpetima prednjima kolesoma in togo zadnjo premo, s tremi prijemališči, je bilo razvito na osnovi podvozja avtomobila prejšnje generacije. Oplov oglaševalski slogan tistega časa je bil: »Njegova evropska oblika izpolnjuje obljube.«
Motorji rekorda D so prav tako predstavljali veliki razvojni korak preizkušenih in uveljavljenih štirivaljnikov sodobne zasnove, z odmičnimi gredmi v glavi motorja, ki so do tedaj bili uspešno vgrajeni že v več kot dva milijona avtomobilov. V novo družino pogonskih sklopov so sodili 1,7-litrski motor, z največjo močjo 66 KM, različica S, z močjo 83 KM, in 1,9-litrski motor, z močjo 97 KM. Serijsko je bil rekord opremljen s štiristopenjskim ročnim menjalnikom. Različici s 83 in 97 KM si je bilo mogoče za doplačilo omisliti tudi s tristopenjskim samodejnim menjalnikom.
Ob tem so bili vsi rekordi, razen dostavnika in različic z motorjem moči 66 KM, na voljo tudi s športno stopnjo opremljenosti Sprint. Prepoznavna je bila po maski motorja črne mat barve in merilnikih vrtljajev, tlaka olja ter voltmetru. Opremo so bogatili še športni volan, varnostni pasovi, plinski blažilniki in 14-palčna kolesa, s pnevmatikami 185/70 SR. Tako limuzina, kot petvratna različica karavana, sta bili na voljo tudi v posebni, luksuzni izvedbi. Stopnja opremljenosti L je bila za rekord coupé serijska.
Septembra leta 1972 je Opel, po več kot 70 letih bogate zgodovine izdelovalca avtomobilov, premierno predstavil svoj prvi avtomobil z dizelskim motorjem. Dizelski motor je bil prvič uporabljen junija 1972 v modelu Opel GT. Štirivaljnik s turbinskim polnilnikom je dosegel največjo moč 95 KM. Z njim je opel GT dosegel 20 svetovnih in mednarodno veljavnih rekordov. Dizelski motor v rekordu pa je dosegel 60 KM, v povprečju porabil 8,3 litra plinskega olja na 100 km in zagotavljal največjo hitrost 135 km/h. Rekord 2100D je bil z izbočenim osrednjim delom pokrova motorja prepoznaven že od daleč. Dizelski motor je bil namreč višji, kot bencinski, saj je imel posebno izvedbo odmične gredi in prilagojeno glavo motorja.
Opel commodore – za zahtevnejše
Kmalu po prihodu rekorda D, je ponudbo, marca leta 1972, v smeri višjega in prestižnega razreda razširil commodore B. Kot avtomobil srednjega razreda je zapolnil vrzel med rekordom in premijskima admiralom ter diplomatom. Njegove osnovne poteze so povzemale zunanjost rekorda, a commodore B je bil na voljo le s šestvaljniki ter bolj prestižno vsebino. Motor z delovno prostornino 2,5 litra, različice Commodore S, je dosegel največjo moč 115 KM. Naslednja zmogljivostna stopnja je bila namenjena commodorju GS, z močjo motorja 130 KM. Commodore GS je z nadaljnjim razvojem pridobil 2,8-litrski motor, z dvojnim uplinjačem in z največjo močjo 142 KM. 
Septembra 1972 je ponudbo dopolnil zastavonoša družine Commodore, različica GS/E, z največjo močjo motorja 160 KM. Njegov 2,8-litrski motor, z elektronskim vbrizgom goriva, je za tiste čase zagotavljal izjemne zmogljivosti. Kupe je namreč z njim dosegel največjo hitrost 200 km/h, limuzina pa 195 km/h. Commodore GS/E je bil prepoznaven po sprednjem spojlerju, ki so ga Oplovi strokovnjaki razvili v vetrovniku. Za GS/E so pri Oplu zapisali, da je to avtomobil, ki pritegne in prepriča ljubitelje zmogljivih potovalnih avtomobilov, saj zagotavlja velika hitrostna potovalna povprečja, ob sočasnem izjemni vodljivosti in veliki ravni udobja v vožnji.
Commodore GS/E je uspešno prevzel tudi dirkaško vlogo. Leta 1973 je z njim, mladi in nadvse talentiran Walter Röhrl, na reliju Monte Carlo prvič nastopil za volanom Opla. Röhrl je s sovoznikom Jochenom Bergerjem vozil izjemno, a žal bil v nekoliko nezavidljivem položaju, saj je njun commodore GS/E, ki so ga pripravili pri Irmscherju, sodil v razred čistokrvnih reli specialk.
Opel je s svojim takratnim avtomobilskim duetom Rekord-Commodore zabeležil eno svojih največjih zmag. Leto pred zamenjavo rodov je namreč bila presežena magična meja izdelave milijona vozil. Na začetku septembra leta 1976, je s tekočih trakov zapeljal milijonti rekord. Jubilejni avtomobil je bil zlate barve, dosežek pa je bil obeležen s posebnim modelom Millionär, premijske izvedbe Berlina, z dvolitrskim motorjem S. Do septembra 1977, ko je bil predstavljen rekord zadnje generacije, je s tekočih trakov pripeljalo 1.128.196 izvedb D in 140.827 commodorjev B.
Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper