Ob polnoči letošnjega Silvestrovega Oplovi delavci ne bodo dvignili kozarce le, da bi nazdravili novemu letu, marveč bodo slavnostno obeležili tudi 150 let Opla. Leta 1862 si ustanovitelj, oče družbe, Adam Opel najverjetneje ni predstavljal, da bo njegovo podjetje šivalnih strojev nekoč eden največjih izdelovalcev avtomobilov v Evropi.
Od šivalnega stroja, preko koles, do motociklov
Davnega leta 1862 je Adam Opel v ključavničarski delavnici svojega očeta, v Rüsselsheimu v Nemčiji, začel izdelovati šivalne stroje. Od takrat dalje ni bilo več poti nazaj. Kmalu po tem, ko so se na trgu pojavila kolesa, je leta 1886 kupcem ponudil kolo Velociped. Z njim in ostalimi, ki so mu sledila, so kolesa iz Rüsselsheima kmalu postala zelo priljubljena. Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja je bil tako Opel največji izdelovalce koles v svetovnem merilu. Kolesom so nato začeli delati družbo motocikli. Zgodovina Opla, kot izdelovalca avtomobilov, pa se je začela pisati leta 1899. Družba je tako drugi najstarejši izdelovalec avtomobilov v Nemčiji, za Dailmer-Benzom.
Začetki Oplovih avtomobilov
Leta 1902 je Opel predstavil »patentiran motorni avtomobil Lutzmann« z motorjem moči 10/12 KM. Priljubljenost avtomobila je kmalu začela nezadržno rasti, tako da je leta 1906 proizvodne prostore zapustilo že več kot 1000 primerkov. Leta 1914 je Opel prehitel vse tekmece in postal največji nemški izdelovalec avtomobilov. Znamka se je uveljavila z dostopnimi avtomobilskimi uspešnicami, kot sta bila Doktorwagen (1909) in Puppchen (1914). Avtomobila sta postavila temelje Oplovi prepoznavnosti, kot izdelovalca visoko kakovostnih, zanesljivih, cenovno dostopnih avtomobilov za najširši krog kupcev.
Prva nemška znamka s tekočim trakom
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je Opel dokončno uveljavil z vrednotami, po katerih je prepoznaven še danes. To je bil čas vozil, kot sta bila Laubfrosch in Rakete. Majhen avtomobil, z majhnim motorjem, največje moči 12 KM, je zaradi svoje zelene barve pridobil vzdevek Laubfrosch (drevesna žaba). Leta 1924 je postal Opel prvi izdelovalce avtomobilov v Nemčiji s samodejnim tekočim trakom.
Avtomobili na raketni pogon
V začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja se je Opel vse pogosteje pojavljal v naslovih časopisnih člankov s spektakularnimi testiranji raket. Leta 1928 je postavil nov zemeljski hitrostni rekord na dirkališču Avus v Nemčiji. Fritz von Opel je namreč dosegel hitrost 238 km/h, kar je bilo za tiste čase skorajda nepredstavljivo. Leto kasneje se je Opel usmeril v nebo. S trga v Frankfurtu je namreč navpično poletela raketa Opel-Sander RAK1. Čeprav kratek, je to bil to prvi, javno izveden polet rakete.
General Motors postane lastnik Opla
Leta 1929 so se začeli za avtomobilsko industrijo izjemno težavni časi. V globalni gospodarski krizi so milijoni izgubili službe. Svetovno gospodarstvo se je konec burnih dvajsetih let prejšnjega stoletja zrušilo kot hiša iz kart. Opel se je hitro odzval na novo nastale razmere in našel zanesljivega partnerja v ameriškemu velikanu General Motorsu. S tem je avtomobilski izdelovalec iz Rüsselsheima učvrstil svoj položaj na trgu in leta 1935 presegel mejo 100.000 letno izdelanih vozil. Takrat so dostavnik Blitz izdelovali v tovarni v Brandenburgu.
Prva nemška samonosna karoserija in prvi kadett
V tem času je avtomobilski izdelovalec iz Rüsselshaima, kot prvi, za svoje serijsko izdelane avtomobile uporabil izjemno inovativno tehnologijo. Olympia je namreč bil prvi nemški, serijsko izdelan avtomobil z jekleno, samonosno karoserijo. Leto kasneje je družba postavila temelj svoji 75 letni uspešnosti v razredu kompaktnih avtomobilov, ki traja vse do danes. To kar je takrat začel prvi kadett, namreč še danes izjemno uspešno nadaljuje astrina družina. Leta 1936 je Opel postal največji izdelovalec avtomobilov v Evropi z letnim obsegom izdelave več kot 120.000 vozil.
Opel odpre drugo tovarno - Bochum
Po tem, ko je bila civilna izdelava v vojnih letih prekinjena, je Opel ponovno zagnal izdelavo avtomobilov v času povojne obnove Nemčije. Nemški gospodarski čudež je povezan s številnimi Oplovimi avtomobili, kot so Rekord, Olympia, Rekord P1 in Kapitän. Številne gospodinje pa so bile v tem času izjemno hvaležne Oplovim frigidaire, se pravi hladilnikom, ki so učinkovito hranili živila. Leta 1962, ki je sovpadalo s stoletnico Opla, je družba zagnala svojo drugo tovarno v Bochumu. Tam so začeli izdelovati kadette.
Doba športnih in prestižnih oplov
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so luč sveta ugledali številni novi avtomobili, s katerimi je Opel pridobil veljavo izdelovalca športnih, s čustvi prežetimi vozili, vključno s pravimi ikonami kot so bili Commodore, Manta in modeli GT. Takrat je bil Opel izjemno močno zastopan tudi v prestižnem delu trga s svojo ponudbo modelov KAD (Kapitän, Admiral in Diplomat). Te modele sta kasneje nadomestila elegantna limuzina Senator in kupe Monza.
10 milijonov oplov in rekordni tržni delež v Nemčiji
Leta 1971 je tekoči trak zapustil desetmilijonti Opel. Tega leta je George von Opel postavil nov hitrostni rekord za električna akumulatorska vozila, saj je s predelanim modelom Opel GT dosegel 188 km/h. To je izjemen dokaz, da se je Opel ukvarjal z električno mobilnostjo že pred desetletji. Leta 1972 je bil Opel najuspešnejši nemški izdelovalec avtomobilov, z več kot 20,4-odstotnim tržnim deležem. To je bil čas, ko so v Rüsselsheimu nastali novi avtomobili, osredotočeni na varnost, majhno porabo in prijaznost do okolja.
V znamenju aerodinamike in katalizatorjev
Peta generacija kadetta, ki je prvič med kupce zapeljala s prednjim pogonom, je bila s količnikom zračnega upora 0,39, eden najbolj aerodinamičnih avtomobilov tega časa. Ta vrednost je bila v drugi polovici osemdesetih let presežena z omego (0,28) in calibro (0,26). V osemdesetih letih je bila osrednja pozornost vse bolj namenjena emisijam. Pri tem je bil Opel ponovno v pionirski vlogi. Rüsselsheimska avtomobilska znamka je namreč postala prvi nemški izdelovalec avtomobilov, ki je svojo celotno ponudbo opremila s katalizatorji v izpušnem sistemu. Od leta 1989 dalje je tovrstna tehnologija namenjena vsem avtomobilom znamke Opel.
Otvoritev tretje tovarne - Eisenach
Leta 1991 je v astri Opel prvič uporabil inovativen, celosten varnostni sistem. Ta je združeval zaščito ob bočnih trkih, ojačitve v sedežih in zategovalnike varnostnih pasov. Z novo frontero je znamka, kot že nič kolikokrat doslej, dokazala, da je izjemno uspešna pri uveljavljanju novih trendov v avtomobilskem svetu. Vozilo namenjeno prostemu času je spodbudilo razmah SUV in je hitro postalo vodilno v tovrstni ponudbi. Leta 1992 je Opel odprl vrata svoje tovarne v Eisenachu, ki je bila takrat najsodobnejša na svetu. Opel je ob tem odločno nadaljeval s predstavljanjem novih vozil.
50 milijonov oplov in vrnitev med gospodarska vozila
Leta 1997 je postal prvi evropski izdelovalec avtomobilov, ki je kupcem ponudil posebej gospodarno corso, z motorjem s tremi valji. Istega leta se je vrnil na trg lahkih gospodarskih vozil. Leto 1999 je bilo leto prihoda zafire. Družba iz Rüsselsheima je z njo postavila temelje za razcvet segmenta kompaktnih enoprostorskih vozil in postavila nova merila za prilagodljivost notranjosti družinskih avtomobilov. Prav tako tega leta, je Opel zaokrožil glamurozen mejnik, število vseh doslej izdelanih avtomobilov družbe je preseglo 50 milijonov.
Nova doba Opla
Z začetkom prodaje Insignie leta 2008 je Opel zavzel novo mesto na vrednostni lestvici avtomobilskih znamk. Novi zastavonoša družbe je namreč uveljavil novo filozofijo znamke, z združitvijo kiparske umetnosti in nemške natančnosti. Zamisel se uspešno razvija dalje z najnovejšo zafiro tourer in astro GTC. Opel in njegova sestrska britanska znamka Vauxhall prodajata sedaj avtomobile v več kot 40 državah. V šestih evropskih državah deluje v tovarnah in inženirskih centrih skupno 40.500 zaposlenih. Leta 2010 je Opel/Vauxhall prodal več kot 1,1 milijona avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil ter tako dosegel 6,2 odstotka tržnega deleža v Evropi.
Z začetkom prodaje električne ampere (vzporednice chevroleta volta) je Opel vzpostavil novi segment evropske avtomobilske industrije in potrdil vlogo znamke, ki uveljavlja in ustvarja nove trende naprednih reštitev mobilnosti.
Od šivalnega stroja, preko koles, do motociklov
Davnega leta 1862 je Adam Opel v ključavničarski delavnici svojega očeta, v Rüsselsheimu v Nemčiji, začel izdelovati šivalne stroje. Od takrat dalje ni bilo več poti nazaj. Kmalu po tem, ko so se na trgu pojavila kolesa, je leta 1886 kupcem ponudil kolo Velociped. Z njim in ostalimi, ki so mu sledila, so kolesa iz Rüsselsheima kmalu postala zelo priljubljena. Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja je bil tako Opel največji izdelovalce koles v svetovnem merilu. Kolesom so nato začeli delati družbo motocikli. Zgodovina Opla, kot izdelovalca avtomobilov, pa se je začela pisati leta 1899. Družba je tako drugi najstarejši izdelovalec avtomobilov v Nemčiji, za Dailmer-Benzom.Začetki Oplovih avtomobilov
Leta 1902 je Opel predstavil »patentiran motorni avtomobil Lutzmann« z motorjem moči 10/12 KM. Priljubljenost avtomobila je kmalu začela nezadržno rasti, tako da je leta 1906 proizvodne prostore zapustilo že več kot 1000 primerkov. Leta 1914 je Opel prehitel vse tekmece in postal največji nemški izdelovalec avtomobilov. Znamka se je uveljavila z dostopnimi avtomobilskimi uspešnicami, kot sta bila Doktorwagen (1909) in Puppchen (1914). Avtomobila sta postavila temelje Oplovi prepoznavnosti, kot izdelovalca visoko kakovostnih, zanesljivih, cenovno dostopnih avtomobilov za najširši krog kupcev.
Prva nemška znamka s tekočim trakom
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je Opel dokončno uveljavil z vrednotami, po katerih je prepoznaven še danes. To je bil čas vozil, kot sta bila Laubfrosch in Rakete. Majhen avtomobil, z majhnim motorjem, največje moči 12 KM, je zaradi svoje zelene barve pridobil vzdevek Laubfrosch (drevesna žaba). Leta 1924 je postal Opel prvi izdelovalce avtomobilov v Nemčiji s samodejnim tekočim trakom. Avtomobili na raketni pogon
V začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja se je Opel vse pogosteje pojavljal v naslovih časopisnih člankov s spektakularnimi testiranji raket. Leta 1928 je postavil nov zemeljski hitrostni rekord na dirkališču Avus v Nemčiji. Fritz von Opel je namreč dosegel hitrost 238 km/h, kar je bilo za tiste čase skorajda nepredstavljivo. Leto kasneje se je Opel usmeril v nebo. S trga v Frankfurtu je namreč navpično poletela raketa Opel-Sander RAK1. Čeprav kratek, je to bil to prvi, javno izveden polet rakete.
General Motors postane lastnik Opla
Leta 1929 so se začeli za avtomobilsko industrijo izjemno težavni časi. V globalni gospodarski krizi so milijoni izgubili službe. Svetovno gospodarstvo se je konec burnih dvajsetih let prejšnjega stoletja zrušilo kot hiša iz kart. Opel se je hitro odzval na novo nastale razmere in našel zanesljivega partnerja v ameriškemu velikanu General Motorsu. S tem je avtomobilski izdelovalec iz Rüsselsheima učvrstil svoj položaj na trgu in leta 1935 presegel mejo 100.000 letno izdelanih vozil. Takrat so dostavnik Blitz izdelovali v tovarni v Brandenburgu. Prva nemška samonosna karoserija in prvi kadett
V tem času je avtomobilski izdelovalec iz Rüsselshaima, kot prvi, za svoje serijsko izdelane avtomobile uporabil izjemno inovativno tehnologijo. Olympia je namreč bil prvi nemški, serijsko izdelan avtomobil z jekleno, samonosno karoserijo. Leto kasneje je družba postavila temelj svoji 75 letni uspešnosti v razredu kompaktnih avtomobilov, ki traja vse do danes. To kar je takrat začel prvi kadett, namreč še danes izjemno uspešno nadaljuje astrina družina. Leta 1936 je Opel postal največji izdelovalec avtomobilov v Evropi z letnim obsegom izdelave več kot 120.000 vozil.
Opel odpre drugo tovarno - Bochum
Po tem, ko je bila civilna izdelava v vojnih letih prekinjena, je Opel ponovno zagnal izdelavo avtomobilov v času povojne obnove Nemčije. Nemški gospodarski čudež je povezan s številnimi Oplovimi avtomobili, kot so Rekord, Olympia, Rekord P1 in Kapitän. Številne gospodinje pa so bile v tem času izjemno hvaležne Oplovim frigidaire, se pravi hladilnikom, ki so učinkovito hranili živila. Leta 1962, ki je sovpadalo s stoletnico Opla, je družba zagnala svojo drugo tovarno v Bochumu. Tam so začeli izdelovati kadette. 
Doba športnih in prestižnih oplov
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so luč sveta ugledali številni novi avtomobili, s katerimi je Opel pridobil veljavo izdelovalca športnih, s čustvi prežetimi vozili, vključno s pravimi ikonami kot so bili Commodore, Manta in modeli GT. Takrat je bil Opel izjemno močno zastopan tudi v prestižnem delu trga s svojo ponudbo modelov KAD (Kapitän, Admiral in Diplomat). Te modele sta kasneje nadomestila elegantna limuzina Senator in kupe Monza.
10 milijonov oplov in rekordni tržni delež v Nemčiji
Leta 1971 je tekoči trak zapustil desetmilijonti Opel. Tega leta je George von Opel postavil nov hitrostni rekord za električna akumulatorska vozila, saj je s predelanim modelom Opel GT dosegel 188 km/h. To je izjemen dokaz, da se je Opel ukvarjal z električno mobilnostjo že pred desetletji. Leta 1972 je bil Opel najuspešnejši nemški izdelovalec avtomobilov, z več kot 20,4-odstotnim tržnim deležem. To je bil čas, ko so v Rüsselsheimu nastali novi avtomobili, osredotočeni na varnost, majhno porabo in prijaznost do okolja. V znamenju aerodinamike in katalizatorjev
Peta generacija kadetta, ki je prvič med kupce zapeljala s prednjim pogonom, je bila s količnikom zračnega upora 0,39, eden najbolj aerodinamičnih avtomobilov tega časa. Ta vrednost je bila v drugi polovici osemdesetih let presežena z omego (0,28) in calibro (0,26). V osemdesetih letih je bila osrednja pozornost vse bolj namenjena emisijam. Pri tem je bil Opel ponovno v pionirski vlogi. Rüsselsheimska avtomobilska znamka je namreč postala prvi nemški izdelovalec avtomobilov, ki je svojo celotno ponudbo opremila s katalizatorji v izpušnem sistemu. Od leta 1989 dalje je tovrstna tehnologija namenjena vsem avtomobilom znamke Opel.
Otvoritev tretje tovarne - Eisenach
Leta 1991 je v astri Opel prvič uporabil inovativen, celosten varnostni sistem. Ta je združeval zaščito ob bočnih trkih, ojačitve v sedežih in zategovalnike varnostnih pasov. Z novo frontero je znamka, kot že nič kolikokrat doslej, dokazala, da je izjemno uspešna pri uveljavljanju novih trendov v avtomobilskem svetu. Vozilo namenjeno prostemu času je spodbudilo razmah SUV in je hitro postalo vodilno v tovrstni ponudbi. Leta 1992 je Opel odprl vrata svoje tovarne v Eisenachu, ki je bila takrat najsodobnejša na svetu. Opel je ob tem odločno nadaljeval s predstavljanjem novih vozil. 50 milijonov oplov in vrnitev med gospodarska vozila
Leta 1997 je postal prvi evropski izdelovalec avtomobilov, ki je kupcem ponudil posebej gospodarno corso, z motorjem s tremi valji. Istega leta se je vrnil na trg lahkih gospodarskih vozil. Leto 1999 je bilo leto prihoda zafire. Družba iz Rüsselsheima je z njo postavila temelje za razcvet segmenta kompaktnih enoprostorskih vozil in postavila nova merila za prilagodljivost notranjosti družinskih avtomobilov. Prav tako tega leta, je Opel zaokrožil glamurozen mejnik, število vseh doslej izdelanih avtomobilov družbe je preseglo 50 milijonov.
Nova doba Opla
Z začetkom prodaje Insignie leta 2008 je Opel zavzel novo mesto na vrednostni lestvici avtomobilskih znamk. Novi zastavonoša družbe je namreč uveljavil novo filozofijo znamke, z združitvijo kiparske umetnosti in nemške natančnosti. Zamisel se uspešno razvija dalje z najnovejšo zafiro tourer in astro GTC. Opel in njegova sestrska britanska znamka Vauxhall prodajata sedaj avtomobile v več kot 40 državah. V šestih evropskih državah deluje v tovarnah in inženirskih centrih skupno 40.500 zaposlenih. Leta 2010 je Opel/Vauxhall prodal več kot 1,1 milijona avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil ter tako dosegel 6,2 odstotka tržnega deleža v Evropi. 
Z začetkom prodaje električne ampere (vzporednice chevroleta volta) je Opel vzpostavil novi segment evropske avtomobilske industrije in potrdil vlogo znamke, ki uveljavlja in ustvarja nove trende naprednih reštitev mobilnosti.