Danes se spominjamo prelomnega dne v zgodovini avtomobilizma. 29. januarja 1886 je inženir Carl Benz vložil patent za svoje trikolesno vozilo, ki je priznano kot prvi avtomobil (auto mobil = samo pomičen). Letos pa ne slavimo le 130-letnice tega največjega mejnika avtomobilske industrije, ampak tudi rojstvo »motorne kočije«, ki jo je kasneje leta 1886 predstavil Gottlieb Daimler, soustanovitelj znamke Mercedes-Benz.
Carl Friedrich Benz, inženir iz Manheima, je leta 1885 razvil prvi avtomobil, ki je za premikanje uporabil štiritaktni motor z notranjim zgorevanjem. Iz prostornine 0,95 litra je ta ustvaril 0,55 kW (0,75 KM) največje moči in deloval pri 400 vrtljajih v minuti. Lahek trikolesnik je dosegel najvišjo hitrost 16 km/h.
29. januarja 1886 je Benz na nemški cesarski patentni urad v Berlinu vložil certifikat DRP 37435, s katerim je to vozilo patentiral kot prvi avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje. Carl Benz je opisal tudi namembnost vozila, ki naj bi služilo za lažje prevoze ene do štirih oseb. Patentirano vozilo je 3. julija 1886 opravilo prvo testno vožnjo po ulici Ringstrasse, v Manheimu. Pravi prelom pa je prinesel podvig Carlove žene, ki se je avgusta 1888, brez vednosti moža, sama podala na prvo daljšo pot, da bi tako dokazala vsakodnevno uporabnost moževega izuma. Bertha je skupaj s sinovoma Eugenom in Richardom prevozila razdaljo med Manheimom in Pforzheimom v obe smeri.
Patentno vozilo Carla Benza danes stoji na začetku Mercedes-Benzovega muzeja, skupaj z motorno kočijo Gottlieba Daimlerja. Oba avtomobilska pionirja, ki sta se združila v skupno podjetje, sta ključni osebi začetka avtomobilske evolucije, ki jo njuna znamka še danes nadaljuje z novimi izboljšavami na področju varnosti, udobja in učinkovitosti. Kot smo pisali leta 2011, pa prvi avtomobil ni le razstavni model, ampak je še vedno sposoben tudi vožnje!
Certifikat o patentu prvega vozila z motorjem na notranje zgorevanje je od leta 2011 del programa UNESCO in tudi po 130 letih dokazuje vizionarstvo Carla Benza.
Aleksander Praper
Galerija