29. decembra 1800 se je rodil Charles Goodyear, samouki kemik, ki mu pripisujejo zasluge za izum in izpopolnitev procesa vulkanizacije gume. Potem, ko je leta 1839 izumil proces, ga je v sledečih letih izpopolnjeval in 15. junija 1844 zanj dobil priznan patent Ameriškega patentnega urada. Z vulkanizacijo gume je premagal veliko slabost, ki je pestila gumijaste izdelke – ti so bili poleti lepljivo mehki, pozimi pa trdi kot kamen.
Čeprav sam način, kako je Charles Goodyear prišel do pomembnega odkritja, ni povsem znan, je bistvenega pomena ugotovitev, da z gretjem naravne gume in žveplom nastane vulkanizirana obstojna guma. Z izpopolnjevanjem tega postopka je nastal postopek, ki ga je Goodyearov rival poimenoval po bogu Vulkanu - vulkanizacija. Goodyear sam je sicer priznal, da do odkritja ni prišel po znanstveni metodi, pač pa z opazovanjem Nathaniela Haywarda, ki je imel največjo tovarno gume v ZDA, in nato z dolgimi mučnimi leti eksperimentiranja.
Kljub temu, da je bil Goodyear prepričan v pomembnost gume, zaradi preteklih spodrsljajev ni uspel 
prepričati prijateljev, da bi vložili denar v njegove raziskave. Gumijasti izdelki so bili v Ameriki v letih okoli 1830 namreč trend, a kupci so po spoznanju nestabilnosti gume – mehkobo pri vročini in trdoto v mrazu - nezadovoljni zavračali izdelke. Najti investitorja za nadaljnje eksperimentiranje z gumo se je zdelo skoraj nemogoče. Tako je Charles Goodyear z družino več let živel v revščini, ki pa mu ni preprečila nadaljnjih raziskav. Čeprav so ga zaradi dolgov celo zaprli, se je z gumo »igral« tudi v zaporu, jo mešal z raznimi kemikalijami, stiskal, grel…
V New Yorku je svojo idejo pokazal bratoma Williamu in Emoryu Ryderju, ki sta nemudoma prepoznala pravo vrednost njegovih raziskav in namenila več tisoč dolarjev za razvoj gume. A tudi podjetje Ryder Bros je propadlo in ni moglo nadaljevati pionirskega dela. Leta eksperimentov in življenja povsem na dnu revščine so tekla. Goodyearju so lokalni kmetje pomagali tako, da so njegovim otrokom dovolili izkopavanje zelenjave – za preživetje. V izjemni revščini je prodal vse kar je imel, tudi pohištvo in posodo. Družina je jedla iz gumijastih krožnikov, ki jih je sam izdelal in posledično je v revščini umrlo kar šest od dvanajstih Goodyearovih otrok.
Pomembno odkritje je prišlo pozimi leta 1939. Charles Goodyear je do takrat poskusil že številne kemikalije, ki bi stabilizirale gumo, a nič ni uspelo. Tisto zimo je delal z žveplom. Na vreme odporno gumo naj bi odkril po naključju, ko mu je mešanica gume in žvepla, med kazanjem elastičnosti, padla 
na pečico in postala suha kot usnje, a še vedno elastična. Goodyear je na koncu sam ustanovil majhno podjetje v Springfieldu, Massachusetts, kamor je leta 1942 prenesel svoje prejšnje dejavnosti. Podjetje sta večinoma vodila Charlesova brata Nelson in Henry Goodyear. Charlesov svak g. De Forest, ki je bil bogat proizvajalec volne, je prevzel finančno vlogo bratov Ryder.
Postopek se je dodeloval vse do leta 1844, ko je Goodyear prijavil patent, ki se je v zgodovino zapisal, kot eno najbolj pomembnih naključnih odkritij. A vendarle je bil naključen predvsem konec, saj je Charles Goodyear dolga leta žrtvoval življenje za raziskovanje vulkanizacije. Po odkritju prave formule je bil še vedno zelo slab poslovnež in je svoje znanje prodajal za male denarje. Znanje in patente pa so kršili povod po svetu. Vendarle pa je ostal zvest gumi – nosil je gumijaste klobuke, čevlje, kravate, imel gumijaste vizitke,objavil svojo biografijo natisnjeno na gumo in dal celo naslikati svoj portret na gumo. Verjel je, da je z obstojno gumo iznašel alternativo kovini – material, ki se ga da uporabiti za oblačila, ladje, nakit, denar, zastave, glasbila… Čeprav je leta 1860 umrl z 200.000 dolarji dolga, je njegova družina kasneje z licenčninami zaslužila dovolj za udobno življenje.
Danes lahko gumo smatramo za prvo in najbolj široko uporabno moderno plastiko, ki jo je Goodyear rad imenoval kar rastlinsko usnje. Iz gume se izdelujejo številni predmeti, ki jih je napovedoval že leta 1850. Vsekakor pa njegov priimek najbolj povezujemo s pnevmatikami, oziroma gigantskim gumarskim koncernom GoodYear, ki pa z njim nima nobene povezave, razen, da so podjetje poimenovali njemu v čast. Sam Charles Goodyear pa se ni pretirano obremenjeval s tem, da ni tako obogatel, kot bi lahko s svojim izumom, pač pa so večje koristi imeli drugi. Razložil je, da se življenja ne da meriti le z dolarji in centi, pač pa bi lahko človek obžaloval le, če je sejal, a ni bilo koga, ki bi za njim žel.
Aleksander Praper
Fotografije: GoodYear in Wikimedia