Audi je leta 1994 javnost presenetil z edinstvenim modelom RS2, ki je postal začetnik danes dobro znane Audijeve športne družine RS. Pred 20 leti je RS2, temelječ na karavanu (avantu) modela audi 80, uvedel privlačno kombinacijo visokih zmogljivosti z vsakodnevno karavansko uporabnostjo. Audi je RS2 razvil v sodelovanju s Porschejem, ki je poskrbel tudi za sestavljanje vozil.
Audi RS2 je bil v času svoje predstavitve nezgrešljivo drugačen od ostalih sorodnikov – velike zračne reže v prednjem odbijaču je dopolnjevala nekoliko spremenjena maska s črno lakirano mrežo. Hitro prepoznaven element sta bili lepi vzvratni ogledali, sposojeni pri Porschejevih modelih 911. Porsche je dobavljal tudi 17-palčna platišča, velike, notranje hlajene kolutne zavore in rdeče lakirane štiribatne zavorne čeljusti. Tudi luči in smernikiv odbijačih so bili drugačni. Zadek sicer ni oznanjal avantove moči z velikimi izpuhi pač pa z lučmi, ki so bile z redečim sredinskim elementom navidezno združene v celoto. RS2 je bil po želji na voljo z ekskluzivnim nogaro modrim lakiranjem – v spomin na obe zmagi, ki ju je Frank Biela leta 1993 osvojil na francoskem prvenstvu turnih avtomobilov, na dirkalni stezi v Nogaru. Tisti, ki so prezrli vse naštete elemente pa skoraj niso mogli spregledati velikih znakov RS2.
V notranjosti audija RS2 sta prevladovala svilnato napa usnje in alkantara v antracitni, modri ali srebrno sivi barvi. Za nastavitve športnih sedežev Recaro so poskrbeli električni pomiki. Pred voznikom, oziroma za volanski obročem, so bili nameščeni veliki instrumenti z rdečo osvetlitvijo in belo številčnico, manjši prikazovalniki na sredinski konzoli pa so služili za prikaz oljnega tlaka, temperature olja in napetosti električnega omrežja. Po želji so bili na voljo dekorativni elementi iz plastike ojačane s karbonskimi vlakni CFRP.
V motor je Audi vložil vse svoje znanje, pridobljeno na tekmovanjih turnih avtomobilov. 2,2-litrski 
petvaljnik je z velikim turbopolnilnikom, visokim tlakom polnjenja, razširjenimi cevmi za dovajanje zraka in prilagojenim krmilnikom motorja razvil moč 232 kW (315 KM). Pri 3.000 vrt./min je dosegel navor 410 Nm, število vrtljajev pa je bilo omejeno na 7.200. RS2 je v 5,4 sekunde pospešil od 0 do 100 km/h in je dosegal končno hitrost 262 km/h. 6-stopenjski ročni menjalnik je moč prenašal na pogonski sklop quattro, ki je imel na zadnji premi vgrajen ročno vklopljiv zaporni diferencial. Podvozje s prečnimi vodili je temeljilo na obesah izhodiščne tehnične osnove audija S2, a nastavitev blažilnikov je bila trša, vzmeti so bile skrajšane.
Audi je model RS2 prodajal po osnovni ceni 98.900 nemških mark. V slabih dveh letih, kolikor so ga proizvajali, je bilo izdelanih 2.908 primerkov, kar je bilo več, kot so prvotno načrtovali.
Nepozabna osebna izkušnja
Ta legendarni avtomobil je zaznamoval tudi moje začetke avtomobilskega novinarstva, saj me je z njim popeljal nekdanji Avto Magazinov in Delov novinar Boris Sambolec. Čudovit petvaljni zvok je zagrgral, ko me je prilepilo na sedež, menjava prestav se mi je zdela, kot bi me z desko udaril po hrbtu, ob zaviranju sem visel na varnostnih pasovih, ko pa je prišel ovinek, se mi je skoraj v teoriji zdelo nemogoče, da bova ostala cela, a seveda sva. Sedeža sta me obdržala na mestu, podvozje pa je dovolilo le nekaj malega bočnega zdrsa in spet sva drvela naprej. Spomnim se izjave, da bi lahko imeli na armaturni plošči 200 mark, a jih med pospeševanjem ne bi mogli doseči. Potrdim lahko, da je bilo res tako. RS2 mi je pred 19 leti postavil povsem druga merila avtomobilskih zmogljivosti kot sem jih bil vajen do takrat. Danes se sicer vozimo tudi že v bolj divjih modelih, s precej večjo močjo, a spomin na RS2 avanta ostaja – tudi v obliki originalnega prospekta, ki je skrbno shranjen v omari.
Aleksander Praper