Geoffrey Herdman, član britanskega kraljevega avtomobilskega kluba, je nedavno zaključil občudovanja vredno pot okoli sveta v starodobniku Bristol 405 Drophead Coupe, letnik 1956. V 16 mesecih je ta trpežni roadster na raznolikih cestah sveta nabral preko 50.000 kilometrov.
Herdmanova pot je med drugim vključevala vožnjo ob vzhodni obali Severne Amerike, prečkanje Kanade, vrnitev v Južno Ameriko po zahodni obali, nato vožnjo po Avstraliji ter povratek domov iz Turčije, preko Evrope. Med tem razburljivim potovanjem, ki je potekalo tudi po izjemno uničenih cestah, se je bristol izkazal za odličnega partnerja – vsega skupaj je bilo potrebnih 125 dolarjev, za edino popravilo na celotni poti!
Geoffrey Herdman, predsednik kluba lastnikov avtomobilov znamke Bristol, je svoje potovanje komentiral: “Srednja Amerika je bila najbolj razburljiv del poti. Bila sva brez GPS signala, ceste pa brez kažipotov. Prvo noč v Gvatemali, potem, ko sva potrebovala tri ure za prečkanje meje, sva se uro vzpenjala po izjemno ozki cesti v prvi prestavi. Potem, ko sva opustila namero, da najdeva jezero Atitlan in sva prespala v motelu, na nadmorski višini preko 2400 metrov. Bil je strašanski mraz in očitno sva bila edina gosta po dolgo, dolgo časa. V španskem delu Amerika sva nehala šteti, koliko krat so naju ustavili policisti. Rekord je bil 5-krat v treh urah, na poti skozi Honduras.“
Herdmanova pot je med drugim vključevala vožnjo ob vzhodni obali Severne Amerike, prečkanje Kanade, vrnitev v Južno Ameriko po zahodni obali, nato vožnjo po Avstraliji ter povratek domov iz Turčije, preko Evrope. Med tem razburljivim potovanjem, ki je potekalo tudi po izjemno uničenih cestah, se je bristol izkazal za odličnega partnerja – vsega skupaj je bilo potrebnih 125 dolarjev, za edino popravilo na celotni poti!
Geoffrey Herdman, predsednik kluba lastnikov avtomobilov znamke Bristol, je svoje potovanje komentiral: “Srednja Amerika je bila najbolj razburljiv del poti. Bila sva brez GPS signala, ceste pa brez kažipotov. Prvo noč v Gvatemali, potem, ko sva potrebovala tri ure za prečkanje meje, sva se uro vzpenjala po izjemno ozki cesti v prvi prestavi. Potem, ko sva opustila namero, da najdeva jezero Atitlan in sva prespala v motelu, na nadmorski višini preko 2400 metrov. Bil je strašanski mraz in očitno sva bila edina gosta po dolgo, dolgo časa. V španskem delu Amerika sva nehala šteti, koliko krat so naju ustavili policisti. Rekord je bil 5-krat v treh urah, na poti skozi Honduras.“