Na poligonu Vransko smo primerjali lastnosti zimskih pnevmatik
AMZS Center varne vožnje na Vranskem nas večinoma gosti zaradi predstavljanja voznih lastnosti predvsem športnih avtomobilov, tokratni obisk pa je bil namenjen pnevmatikam. Petrol je letos poleti s Centrom podpisal dogovor o uporabi pnevmatik Nokian, ob tem pa so nam želeli pokazati razlike med bolj ali manj obrabljenimi, med letnimi in zimskimi, med primerno in premalo napolnjenimi.
Na kratko o prvem vzroku vabila – vsi avtomobili, ki jih uporabljajo na poligonu imajo od avgusta dalje obute pnevmatike Nokian, ki jih Centru varne vožnje priskrbi Petrol. Glede na to, da se bližamo zimi velja omeniti, da je Nokian najbolj severna gumarska znamka, ki je povrh kot prva leta 1937 predstavila zimsko pnevmatiko pod še danes znano oznako Hakkapelita. Danes ponujajo tri tipe zimskih pnevmatik – od celoletne (osnova je zimska pnevmatika), preko široko uporabne zimske WR D4 (z najboljšo oceno A za oprijem na mokrem) do športne zimske WR A4, namenjene zmogljivejšim avtomobilom.
Z Nokian ali s katerimi drugimi zimskimi pnevmatikami, osnove so vedno enake – bistvo oprijema na spolzkem cestišču je v sestavi materiala iz katerega je izdelana tekalna površina, v njeni obliki, obrabljenosti profila in v primernem tlaku v pnevmatikah. Večino tega smo s primerjavami in vajami lahko preizkusili na poligonu, čeprav je bil oprijem na snegu zgolj simuliran s spolzko mokro površino.
Z različnimi preizkusi smo primerjali reakcije avtomobila - vodljivost, zmožnost speljevanja navkreber, izogibanja oviri in bočno stabilnost v ovinku. Pri tem so bile pnevmatike lahko letne ali zimske, primerno ali premalo napolnjene (pol bara razlike) ter bolj ali manj obrabljene zimske. Razlike pri obvladovanju vozila in njegovih zmogljivostih so bile (kot je logično predvidevati) opazne in v vsakem primeru so se najbolje obnesle nove zimske pnevmatike s primernim tlakom. Prednosti nove in primerno napolnjene pnevmatike bi bile kvečjemu še izrazitejše v realnih okoliščinah.
Pri izogibanju oviri je namreč šlo za reakcije takoj na začetku mokre površine, ko voda še ni utegnila dobro zapolniti profil, sicer bi se razlika v obrabi pnevmatike še bolj izrazila in pnevmatika z bolj plitvim profilom prej »zaplavala«, voznik pa bi izgubil nadzor. A tudi tako je bilo lažje obvladovati vozilo z dobrimi pnevmatikami. V primeru speljevanja navkreber smo preizkusili (v šali rečeno) »drag race«, oziroma tekmovanje v pospeševanju med vozilom z novimi in vozilom s polovično obrabljenimi pnevmatikami. Razlika ni bila ogromna, a bila je opazna, saj je bila zimska situacija le simulirana z zmočeno gladko površino, temperature pa ne prav nizke. V realnosti bi bila ključna prednost nove v mehkobi materiala in globini profila ter posledično boljšem oprijemu oziroma odvajanju snega ali brozge iz profila.
Pri preizkusu razlike v primernem ali prenizkem tlaku pnevmatik je bilo zaznati poslabšano vedenje vozila s pol bara premalo napolnjenimi pnevmatikami - glavna slabost je slabša vodljivost in poslabšana lega na cesti. Voznikov občutek stika s podlago je bil posreden, avtomobil je bolj »plaval« saj je bil stik s podlago »mehkužen«. Za zanimivega se je izkazal tudi četrti preizkus in sicer vožnja v ovinek na spolzki podlagi. En avtomobil je imel letne, drug pa zimske pnevmatike. Ponovno bi lahko govorili o razliki pri nižjih temperaturah in vplivu polnjenja profila z brozgo ali snegom, a tudi ta simulacija je pokazala, da se z zimsko pnevmatiko ovinka lahko »lotimo« hitreje in dlje časa lepo ohranimo smer. Pri tem dosežemo višjo hitrost, kar pa se pozna, ko vozilo vendarle preseže mejo fizike, saj ga takrat celo malo bolj nenadno »odnese« kot vozilo z letnimi pnevmatikami, ki je že v osnovi manj stabilno in ovinek prevozi z nižjo hitrostjo ob stalnem občutku slabega stika.
Uporaba zimskih pnevmatik ima svoj smisel tudi v časih, ko se odvajamo velikih količin snega – če nič drugega zaradi brozge, ledu in nizkih temperatur. Takšne zime bodo sicer marsikoga usmerile v nakup »celoletnih« pnevmatik, ki pa so še vseeno zgolj kompromis. Vsak si naj bi pri sebi opravil izračun koliko kilometrov prevozi in posledično kako dolgo lahko uporablja en komplet pnevmatik. Če naredi precej kilometrov in ima povrh celo dva kompleta platišč, odločitev ni težka. Letne pnevmatike so tokom toplih mesecev vendarle boljše, zimske pa seveda v svojem času. Medtem, ko so letne lahko pozimi nevarne, se zimske poleti hitreje obrabljajo in otrdijo. S tem izgubijo velik del svojih prednosti in dosežejo tudi manj kilometrov kot ob zgolj zimski uporabi. V vsakem primeru pa nobena pnevmatika ne more nadomestiti občutka in izkušenj ter predvsem zdrave pameti, saj meje fizike veljajo za vse.
Aleksander Praper
Galerija
