Mobilnost, ki lahko ubije mobilne ljudi

Mobilnost je pojem, brez katerega si je v 21. stoletju težko predstavljati življenje. Prevozna sredstva so osnova, da se premikamo od točke A do B na številne načine, a mobilno je postalo tudi naše delo in naše življenje. Ne le s pomočjo prenosnikov, temveč predvsem zaradi »napredka« mobilnih telefonov in prihoda tabličnih računalnikov. Želja po nenehni informiranosti, dosegljivosti, delitvi vsakega svojega koraka z drugimi, je postala trend, ki ustvarja generacijo ljudi, skoraj nezmožnih življenja brez virtualnega sveta. A kako ta mobilna dosegljivost vpliva na vožnjo - za večino ljudi najbolj nevarno vsakodnevno opravilo?

V Veliki Britaniji so opravili raziskavo o povodih, ki pripeljejo do prometnih nesreč. Pomemben trend, ki ga zaznavajo, je zmanjševanje števila prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola, a strmo povečevanje vpliva uporabe mobilnega telefona - predvsem zaradi pisanja sms sporočil in brskanja po internetu oziroma po socialnih omrežjih. Število voznikov, ki med vožnjo brskajo po pametnem telefonu, je postala epidemija – trend kaže, da bo že prihodnje leto v Veliki Britaniji uporaba mobilnega telefona postala glavni krivec za prometne nesreče s smrtnimi žrtvami.

Britanski minister za transport je ravno te dni predlagal, da bi podvojili kazen za uporabo mobilnega telefona med vožnjo. Pripravljajo pa tudi predlog, da bi za leto dni odvzeli vozniško tistim, ki jih med vožnjo zalotijo med pisanjem sporočil in brskanjem po internetu. Britanci so med leti 2010 in 2012 zabeležili le 27 smrtnih žrtev več zaradi vožnje pod vplivom alkohola, v primerjavi s številom žrtev, ki jih je povzročila zmanjšana pozornost med vožnjo zaradi uporabe mobilnega telefona. V letu 2012 je namreč skoraj 600.000 voznikov na evropskem otoku prejelo kazni zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo, to je 10-krat več kot jih je bilo odkritih v alkoholiziranem stanju. Najbolj rizična skupina je stara med 18 in 25 let.

A problem še zdaleč ni britanski, temveč globalen. V ZDA se ga zavedajo že dlje časa in obstajajo primeri, ko so ob nesrečah celo ugotavljali sokrivdo tistega, ki si je dopisoval z voznikom/co med vožnjo. Več logističnih podjetij je v kabine svojih vozil vgradilo skrite kamere, da bi preverili, če vozniki uporabljajo mobilne telefone med vožnjo. Tako v Ameriki, na Japonskem in v Singapurju, ki je vodilni po uporabi pametnih telefonov, so različna podjetja sprožila kampanje z opozorili, kot so prikazani videi.

Problem uporabe mobilnega telefona med vožnjo pa ni pojav zadnjih let. A bluetooth slušalke ali integrirani bluetooth sistemi, oziroma prostoročna uporaba, so delovali kot dobra rešitev za opravljanje klicov med vožnjo (žal precej bluetooth napeljav še danes ne deluje dovolj dobro). Z uvedbo pametnih telefonov in številnih funkcij internetne povezljivosti, pa se je problem naglo povečal. Že Volvo je pred nekaj leti, ob uvedbi nove generacije varnostnih sistemov (opozorilo na možnost naleta, samodejno zaviranjo v mestu in prepoznavanjo pešcev), opozoril, da razvijajo številne varnostne sisteme predvsem zato, ker so zaznali vedno manjšo pozornost voznikov med vožnjo. Tipkanje telefonske številke med vožnjo namreč poveča verjetnost nesreče za 2,8 krat, pisanje sporočil pa za kar 23 krat! Pošiljanje sms-ov ali posodabljanje stanja je postalo za varnost najbolj grozeče opravilo med vožnjo.

V nenehni želji po (nepotrebnih) informacijah in aplikacijah očitno postajamo odvisni od “pametnega” mobilnega telefona, sami pa v zameno vedno manj pametni pri njegovi uporabi. Trend je tako močan, da so mu podlegle praktično vse avtomobilske znamke, z vgradnjo zabavnih sistemov, aplikacij, ekranov na dotik, ki naj bi poskrbeli za mobilno zabavo in povezljivost potnikov. Dogajajo se povezave z računalniškimi velikani, kot so Google, Apple in Microsoft. Obetajo se veliki profiti s prodajo vedno novih aplikacij. Kot kompenzacijo za zmanjšanje pozornosti med vožnjo pa skušajo znamke to komercialno potezo omiliti z vgradnjo naprednih varnostnih sistemov, ki varujejo neprevidne voznike/ce.

Kljub temu, da očitno gumbi iz avtomobila izginjajo in jih nadomešča ekran, je dejstvo, da je bilo upravljanje z gumbi intuitivno (vedno ista pozicija, povratni občutek v prstih), izvedljivo tudi brez preusmerjanja pogleda s ceste, torej bolj varno. Ekrani na dotik pa v množici funkcij in podmenijev preveč preusmerijo pozornost, saj morajo biti nameščeni na dosegu rok, kar hkrati ne more biti v liniji oči, na slepo pa jih je nemogoče uporabljati.

Kam torej gremo? Ali se je vožnja po 120 letih napredka avtomobilizma ponovno zreducirala samo na opravilo premikanja od točke A do B? Bodo avtomobili vedno bolj spominjali na igranje računalniške igrice, z zvočnimi efekti in številnimi opozorili in samodejnim upravljanjem, korigiranjem, zaviranjem…? Bo užitek v vožnjo ostal le še domena dragih klasično usmerjenih znamk? Je res potrebno, da zabavna elektronika tako močno poseže v vsak trenutek in vsako področje našega življenja? Je potrebno da se vse postori/odgovori/komentira takoj? Rešitev je v nas samih, v odločitvi: ali želimo biti vedno na voljo vsakumur in deliti vsak naš korak, ali pa smo dovolj samostojna bitja, da si zaslužimo privatno sfero in čas zase brez motečih dejavnikov.

Aleksander Praper