Volkswagen golf blue-e-motion

Ponedeljek, 22 November 2010

Volkswagen za prihodnost napoveduje pestro paleto električnih vozil. Tokrat so predstavili študijo električne izvedbe modela Golf, ki nadaljuje tri desetletja študij brezemisijskega pogona.

Volkswagnova študija Golf blue-e-motion se na prvi pogled skoraj ne loči od ostalih modelov,a v resnici se lahko pohvali z dodelano aerodinamiko. Vsi pomembni pogonski in dodatni agregati so vgrajeni v sprednjem delu motornega prostora. V notranjosti je merilnik vrtljajev zamenjal prikaz trenutne porabe energije (koliko kilovatov moči elektromotorja voznik trenutno uporablja), kar intuitivno povzroča, da vozniki pazijo na čim manjšo rabo energije. Drugi zelo pomemben podatek je prikaz dosega, ki je ravno tako izrazito prikazan na instrumentni plošči. V merilniku hitrosti pa je izpisana tudi informacija o stanju baterij. Novost je tudi prikaz intenzivnosti rekuperacije, med prikazom kilovatov in merilnikom hitrosti. Poleg tega je moč spremljati podatke, koliko električne energije porabita klimatska naprava in ventilator.

Prtljažni prostor je zmanjšan na 275 litrov, saj se pod njem, v sredinskem tunelu in pod zadnjimi sedeži nahaja 180 litij-ionskih celic, ki skupaj pridelajo kapaciteto 26,5 kWh. Za stalno odvajanje toplote iz baterije skrbi ločeno zračno hlajenje. Baterijski moduli pa skupno tehtajo 315 kg. Kot večina električnih ali hibridnih vozil tudi golf bue-e-motion s pomočjo sistema za rekuperacijo pridobiva energijo ob zmanjševanju hitrosti. Voznik lahko z izbirno ročico ali s prestavnimi tipkami na volanu izbira med štirimi stopnjami regeneracije zavorne energije (D–D3). Polnjenje baterije Golfa blue-e-motion omogoča priključek, ki je skrit pod Volkswagnovim znakom na mreži hladilnika. Ko je napajalni kabel pravilno priključen, je to v obliki piktograma prikazano v večfunkcijskem prikazovalniku. Med polnjenjem utripa svetleča dioda (LED) v prikazu stanja baterije. Stanje se sproti posodablja.

Študio Golf blue-e-motion namreč poganja 80-kilogramski elektromotor z največjo močjo 85 kW (115 KM), trajno močjo 50 kW (69 KM) in navorom 270 Nm. Odvisno od sloga vožnje in drugih pogojev, lahko električni golf blue-e-motion prevozi do 150 km. Najvišja hitrost znaša 135 km/h, pospešek do 100 km/h pa 11,8 sekunde. Energijski management je realiziran z visokozmogljivim pulznim pretvornikom, ki skupaj z 12-voltnim pretvornikom DC/DC in polnilnikom sodi k integralnemu pogonu. Celotna enota je lahka in kompaktna, zaradi česar petvratni Golf blue-e-motion s petimi sedeži tehta samo 205 kg več kot primerljivi Golf BlueMotion TDI z DSG, in sicer 1.545 kg.

Voznik lahko nastavi tudi svoj vozni profil, s katerim določi osnovne parametre za maksimalni akcijski radij, maksimalno udobje in maksimalno dinamiko. Odvisno od izbranega profila se prilagodijo karakteristike za moč motorja, krmiljenje klimatske naprave, največja hitrost in način rekuperacije. Voznik Golfa blue-e-motion lahko izbira med tremi profili: Normal, Comfort + in Range +. Pri profilu Comfort + je na voljo vseh 85 kW, vozilo pa doseže hitrost 135 km/h. Če voznik izbere profil Normal, se moč motorja zmanjša na 65 kW, hitrost pa na 115 km/h. Pri profilu Range + krmilnik motorja moč omeji na 50 kW, hitrost pa na največ 105 km/h. Hkrati povsem izključi klimatsko napravo. Izbrani profil je prikazan v večfunkcijskem prikazovalniku.

Tri desetletja razvoja električnih volkswagnov

Prvi testni električni golf izvira iz leta 1976, ko je bil opremljen z 20 kW električnim motorjem. Leta 1989 so izdelali prve serijske modele in jih imenovali CityStromer. Ob energiji iz svinčevih baterij jih je poganjal elektromotor z močjo 18,5 kW. Da je bilo shranjeno električno energijo možno uporabljati skoraj izključno za pogon, so se ostali porabniki večinoma napajali iz drugih virov. Golf CityStromer se je polnil preko električne vtičnice. Leta 1993 je Volkswagen predstavil drugi Golf CityStromer, na osnovi tretje generacije. Serijska proizvodnja je stekla v sodelovanju s Siemensom, skupno pa je bilo izdelanih 120 vozil. Elektromotor je premogel 1kW manj, svinčene baterije pa so bile precej zmogljivejše, kar je ob konstantni hitrosti 50 km/h omogočalo doseg do 90 km. Posebnost je bila rekuperacija zavorne energije in vgradnja ročnega menjalnika namesto brezstopenjskega samodejnega.

 

Galerija