Podjetje Volvo Cars želi izdelati avtomobile, s katerimi se ne bo moč zaleteti. Na krajši rok pa želi doseči, da leta 2020 v Volvu nihče ne bi bil ubit ali poškodovan..»Nesprejemljivo za družbo je, da ljudje umirajo v letalskih nesrečah. Zakaj bi potem kot neizogibne morali obravnavati avtomobilske nesreče?« se sprašuje Jan Ivarsson, vodja strategije za varnost pri podjetju Volvo Cars.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da v prometnih nesrečah letno umre okoli 1,2 milijona ljudi, medtem ko se jih več kot 50 milijonov poškoduje. To število se bo brez ukrepanja po pričakovanjih hitro povečalo. Volvo je odločen, da bo svojo vizijo prihodnosti brez trkov uporabil kot vodilno načelo pri razvoju.
»Nenehne raziskave in izboljšave na področju varnosti tako znotraj kot v okolici naših avtomobilov bodo bistvenega pomena pri zagotavljanju varnejšega okolja za voznike in prihodnosti brez trkov. S tem namenom smo k plodnemu sodelovanju povabili tudi oblasti in avtomobilsko industrijo,« dodaja Jan Ivarsson.
Skupina za raziskave prometnih nesreč podjetja Volvo Cars prometne nesreče raziskuje že vse od leta 1970 in ima v svoji bazi podatkov trenutno zabeleženih preko 36.000 nesreč. Iz podatkov, ki so bili med raziskavo pridobljeni iz realnih prometnih situacij, je Volvo črpal znanje za oblikovanje avtomobilov, ki zagotavljajo veliko varnost v primeru trčenj. Podjetje te podatke obravnava kot izjemno pomembno osnovo pri iskanju tehnoloških rešitev, s katerimi bi se bilo moč popolnoma izogniti nesrečam ali ublažiti njihove posledice. Z namenom doseganja tega cilja skupina za raziskovanje nesreč poleg preiskovanja vozil, ki so bila udeležena v nesreči, raziskuje tudi obnašanje voznikov, da bi ugotovila, kaj vse lahko pripelje do nevarnih situacij v prometu.
»Ob uporabi več in bolj napredne tehnologije razvijamo avtomobile, ki vozniku pomagajo pri izogibanju nesrečam in, upamo, tudi nevarnim situacijam,« pravi Jan Ivarsson.
Za raziskovanje dogodkov, ki bi lahko privedli do prometnih nesreč, je Volvo predstavil novo strategijo, ki na varnost gleda širše od tradicionalne osredotočenosti na nesreče. Čeprav se tehnologija, s katero bi bilo moč izdelati okolje, kjer se avtomobilske nesreče ne bi dogajale, še ne uporablja, imajo varnostni strokovnjaki pri Volvu jasne cilje.
Strokovnjaki raziskujejo celotno sosledje dogodkov, od vsakodnevne vožnje do dogodkov po nesreči. Varnostne funkcije avtomobila je moč razdeliti v pet faz:
1. Faza: normalna vožnja – voznik dobiva obvestila o dogajanju med vožnjo in svoji zbranosti;
2. faza: konflikt – voznik je udeležen v nevarni situaciji, ki pa jo obvlada;
3. faza: izogibanje – voznik je manj sposoben obvladati situacijo;
4. faza: zmanjševanje poškodb – voznik in vozilo se ne moreta izogniti nesreči. Priprava na trk, zmanjševanje sil ob trku;
5. faza: po trku – vozniku je ponujena pomoč, reševanje voznika.
Volvo sledi načelu, da mora voznik imeti nadzor. »Možgani« avtomobila bi morali vozniku pomagati, na primer z nadziranjem zaspanosti ali motečih elementov. Ti sistemi bi voznika morali opozoriti tudi, če bi se preveč približal ostalim vozilom. Avtomobil ne »prevzame nadzora«, npr: začne samodejno zavirati, vse dokler voznik ne uspe reagirati in je trk neizogiben. Znižana hitrost trka pomeni manjše sile, kar izboljša delovanje zaščitnih sistemov vozila, kot so varnostni pasovi, zračne vreče in območja, ki so namenjena za absorpcijo trka. V bližnji prihodnosti Volvo načrtuje uporabo varnostnih tehnologij, s katerimi bo moč zaznati pešce in samodejno zavirati ter se s pomočjo samodejnega krmiljenja celo izogniti bližajočim se vozilom.
Ta vizija predstavlja izziv, ne le za Volvo Cars, ampak tudi za avtomobilsko industrijo in vlade, saj prihodnosti brez trkov podjetje ne bo zmoglo zagotoviti samo. Varnost v prometu vključuje tri glavne skupine udeležencev: izdelovalce vozil, voznike in lastnike prometne infrastrukture (oblasti). Kreativno sodelovanje med prometnimi organi in ostalimi deli avtomobilske industrije je pomembno za doseganje rešitev, ki bi lahko imele daljnosežne posledice.
»V komunikaciji med vozili in prometno infrastrukturo se skriva velik varnostni potencial. Dva avtomobila bi se lahko medsebojno obvestila o zastojih ali spolzkih cestah. Tipala na infrastrukturi bi lahko voznika opozorila na ljudi ali živali, ki prečkajo cestišče,« pojasnjuje Jan Ivarsson. Za doseganje tega cilja morajo vsi avtomobili, ne glede na znamko, govoriti isti »jezik«, kar zahteva mednarodne standarde.
Voznik in potniki morajo razumeti pomen upoštevanja prometnih pravil in uporabe varnostne opreme v vozilu.
»Varnostni pas s tremi točkami, ki ga je izumil Volvo, je del standardne opreme postal pred skoraj 50 leti. Takrat smo verjeli, da je ta rešitev tako pomembna za človeštvo, da smo patent brezplačno ponudili vsem izdelovalcem. Tritočkovni pas še dandanes spada med najpomembnejše elemente varnostne opreme v avtomobilih. Kljub temu ga mnogo ljudi ne uporablja. Še vedno lahko storimo mnogo za informiranje ljudi o varnosti v današnjih avtomobilih,« zaključuje Jan Ivarsson.
Volvo dandanes svoje znanje o varnosti podaja vladam različnih držav in leta 2003 je bil na Tajskem ustanovljen raziskovalni center za prometne nesreče. Cilj centra je tajskim vladnim uslužbencem ponuditi temelje za sprejemanje najboljših odločitev glede prometne situacije v državi. Volvo je po drugi strani pridobil znanje o prometnem okolju v državah v razvoju, ki ga bo lahko uporabil pri razvoju prihodnjih vozil. Volvo je nedavno podpisal sporazum o zagonu podobnega projekta na Kitajskem.
2AM