Najpomembnejšo evropsko konferenco na področju trajnostne mobilnosti v mestih - Civitas Forum (www.civitas.eu), na kateri je svoj strokovni prispevek dodala tudi Avto-moto zveza Slovenije (www.civitas.eu/sites/default/files/civ_prog_t_web.pdf), je letos gostila Mestna občina Ljubljana, pod pokroviteljstvom evropske komisarke za promet mag. Violete Bulc.
Vozniki, ostali udeleženci v prometu, župani in druga javnost že dalj časa opozarjajo na problematiko stanja na naših cestah, na pomanjkanje finančnih sredstev in stroške vzdrževanja infrastrukture. A prav finančne težave so lahko tudi velik izziv za državljane in odgovorne v njej. Zato so na Avto-moto zvezi Slovenije so v evropskem prostoru poiskali primer dobre prakse, ki je vzdržen za finančni proračun držav, stimulativen za investicije ter zagotavlja zmanjševanje števila hudo poškodovanih in umrlih na cestah. Ti ukrepi so skladni z Evropsko listino o cestnoprometni varnosti in cilji »Desetletja za prometno varnost« ZN.
Projekt EuroRAP, ki so ga začeli na Avto-moto zvezi Slovenije izvajati pred osmimi leti in katerega slogan je »Najmanj 3 zvezdice EuroRAP – standard za varnejše ceste v Evropi«, ponuja naslednje poglavitne informacije:
- locira prometne nesreče s posledicami in vzroki,
- ovrednoti stanje cest in obcestja,
- ponudi »cost/benefit« analizo nabora možnih ukrepov ter ovrednotenje njihovih učinkov.
Odgovore na vprašanja, kako lahko z implementacijo rešitev projekta EuroRAP v posamezni državi ohranijo življenja, povečajo varnost na cestah ter prihranijo denar v proračunu, je na tiskovni konferenci predstavil John Dawson. Predstavljena vsebina je apel odgovornim skrbnikom slovenskega proračuna, da lahko tudi pri nas s pravilnimi investicijami ohranimo številna življenja in zdravja udeležencev v cestnem prometu ter privarčujemo finančna sredstva.
Na podlagi analize EuroRAP v Sloveniji so na Avto-moto zvezi Slovenije izračunali, da bi za 3.180 analiziranih kilometrov slovenskih državnih cest z investicijo 170 milijonov evrov v dvajsetih letih lahko preprečili 4.494 hudih telesnih poškodb ali smrti udeležencev v prometnih nesrečah ter tako s preprečitvijo teh nezgod, ki tako ali drugače bremenijo družbo, prihranili več kot milijardo evrov.
»Gre za preprost, jasen recept, ki preprečuje številne izgovore odgovornih za prometno varnost, da ni ustreznih analiz, študij, da ni rešitev, da je vrtoglavo investiranje neizogibno… Ni res. Že z manjšimi, cenovno dostopnimi, preprostimi in dobro premišljenimi ukrepi lahko izboljšamo stanje naše cestne infrastrukture in s tem posledično povečujemo varnost. EuroRAP je orodje, s katerim lahko to dosežemo. Je preizkušen in dokazano deluje. Če lahko drugje, zakaj ne tudi pri nas. Ponuja rešitev za predsednika vlade, finančnega ministra, ministra za zdravje, ministra za infrastrukturo in druge. S tem orodjem lahko prihranimo življenja, zdravje udeležencev v prometu in ogromno financ. Vse države imajo težave s financami, rešitev pa je tu. In veste, nismo tako bogati, da bi šli lahko miže mimo take analize,« je povedal generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije in član sedemčlanskega upravnega odbora EuroRAP Robert Štaba, ki je še poudaril, da sleherni izmed nas potrebuje možnost mobilnosti in to varne mobilnosti.
»Rezultate EuroRAP analize, ki smo jo izvedli na slovenskih cestah, smo predstavili že večkrat. Zdaj si želimo preiti v drugo fazo - da na osnovi vseh zbranih podatkov ponudimo nabor ukrepov, s katerimi lahko hitro in učinkovito reagiramo na problematiko cest. Želimo, da ta koncept preide v način razmišljanja odgovornih nosilcev politike v državi in tudi upravljavcev cest. Gre za ukrepe, ki z nižjo investicijo omogočijo takojšnje rezultate. Ukrepi so znani in so na razpolago, treba jih je zgolj implementirati,« je pojasnil mag. Jure Kostanjšek, sekretar komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu na Avto-moto zvezi Slovenije.
»Slovenija ima dva do trikrat nevarnejšo cestno infrastrukturo kot zahodne države, ki so vodilne na področju varnosti v cestnem prometu. Čaka vas dolga pot, da ujamete Anglijo, Švedsko, Nizozemsko. Lahko pa ste vodilni, primer dobre prakse za jugovzhodne države,« je povedal John Dawson. Izhajajoč iz mnogih opravljenih analiz, ki so jih pred in po vpeljavi različnih ukrepov izvedle države znotraj konzorcija EuroRAP, je izpostavil zgovoren podatek: »Vsak premišljeno vložen evro vrne v povprečju sedem prihranjenih evrov.« Gre torej za razmerje koristi in stroškov predlaganih ukrepov 7:1 oziroma predstavljeno plastično: 1 vložen evro = 7 povrnjenih evrov. Opozoril je, da se številne države, med njimi tudi Slovenija, še ne zavedajo dovolj, kakšen je strošek prometnih nesreč. »Prometne nesreče na leto vzamejo 2-3% BDP-ja, kar je zares ogromno denarja. In to je sporočilo za ministra za zdravje, ministra za infrastrukturo, finančnega ministra. Na nivoju države se morajo zavedati dejanskih razsežnosti, ki jih povzročajo prometne nesreče, in se odločiti v kaj in kako bodo investirali. Kako se bo razdelil proračunski denar.«
John Dawson Sloveniji priporoča, da se v prvi fazi predlagani ukrepi izvedejo pri 10% varnostno najbolj rizičnih odsekih cest. Kot je dejal, je v cestno infrastrukturo nujno vlagati in potrebno je spremeniti miselnost. »Predstavljajte si, da bi vam na letališču povedali, da motorja letala niso vzdrževali eno leto. Bi si upali na takšno letalo? Potrebno je narediti vse, da bo poskrbljeno tudi za dobro varnost v cestnem prometu. To ni znanstvena fantastika. Vse je stvar discipline ter dobrega gospodarjenja in interesa.«
Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper