Še posebej v poletnem času si avtomobilisti cestišče delijo s cestnimi športnimi in rekreativni kolesarji – tako odraslimi kot družinami z otroki. Rekreativni kolesar lahko v povprečno intenzivnem treningu prevozi do 120 kilometrov, kar pomeni, da moramo računati s tem, da ga uzremo ob robu vsake ceste, pa naj bo še tako oddaljena od prvih večjih urbanih okolij ali vaških zaselkov. Na takih cestah je prostor, ki si ga vsi skupaj delimo, zelo omejen, v povprečju približno 3 metre. To je prostor, ki ga imamo.
Radoslav Rogina (kolesar kluba Adria Mobil in zmagovalec kolesarske dirke Po Sloveniji 2013) in Andrej Brglez (strokovnjak za varno vožnjo in pobudnik številnih preventivnih akcij) sta prepričana, da ga več tudi ne potrebujemo. Potrebujemo pa več strpnosti in razumevanja.
Tri metre je OK (3 m = OK) je pobuda, s katero Radoslav Rogina in Andrej Brglez kolesarje, avtomobiliste in ostale udeležence v prometu opozarjata na pasti in nevarne situacije. Srečevanja in še bolj prehitevanja, še posebej v nepreglednih ovinkih in na različnih zožitvah cestišč, so zelo nevarni trenutki. V njih je najbolj ogrožen seveda kolesar, saj je, ob pešcih, najbolj ranljiv prometni udeleženec. Ob tem velja poudariti, da so take situacije zelo stresne, nevarne in vozniško zahtevne tudi za motoriste in voznike osebnih vozil.
»Hitrost vožnje z osebnim vozilom se v toplih sončnih dneh običajno nekoliko dvigne, saj so ceste suhe in je oprijem ter občutek v vožnji boljši. Po drugi strani pa so na cesto prišli motoristi in kolesarji tako, da je gneča zdaj večja kot je bila. Cestna infrastruktura je kakršna je in ceste jutri ali v bližnji prihodnosti ne bodo bistveno širše. Država s kaznovalno politiko doslej ni dosegla pričakovanih učinkov, policija pa je v osnovi represivni organ in kazni pridejo na vrsto, ko vse ostalo zataji. Pomembno je poudariti, da je rešitev za učinkovito izboljšanje varnosti in našega sobivanja na cestah kar pri nas samih; to lahko naredimo hitro, poleg tega pa nas tak »ukrep« tudi nič ne stane. In zato tudi pravimo, da je lahko tudi 3 metre dovolj, če smo le nekoliko bolj strpni in tovariški. S temi lastnostmi in kvalitetami bomo namreč ozke vozne pasove močno razširili in jih naredili neprimerljivo bolj varne kot so danes. Vse ostale rešitve, ki bi lahko peljale k drugačnim razširitvam voznega pasu, pa so občutno bolj zamudne in dražje. Seveda pa tri metre je OK ne pomeni, da kot državljani, davkoplačevalci in uporabniki cest od države ne pričakujemo, da bo bolj učinkovito in hitreje skrbela za izboljšanje cestne infrastrukture, do bo z oblikovanjem ustreznejše kaznovalne politike ter z bolj usklajenim delom s policijo opravila svoj del odgovornosti, ki ga ima do družbe,« pravi Andrej Brglez.
Radoslav Rogina za trening v povprečju s kolesom prevozi 120 kilometrov na dan:»Vozni pas ni vedno širok tri metre in prostor, ki si ga delimo, res ni velik. Nestrpnost in agresivnost nam še bolj nevarno skrčita prostor srečevanja, zato je nujno, da ju zamenjata potrpežljivost in skrb, za vse ki se srečujemo na cestah. Ne glede na to ali gre za profesionalne kolesarje ali rekreativce, moramo vožnjo s kolesom jemati odgovorno. Kolesarji lahko k večji varnosti pripomoremo že s tem, da poslušamo promet za seboj, da se umaknemo na rob ceste tam kjer je to mogoče in varno ter da ne vozimo vzporedno.«
Andrej Brglez ob tem dodaja:»Do nevarnih situacij prihaja dnevno, žal, tudi do nesreč. Ob tem moramo opozoriti tudi na pojav vedno bolj surovega, napadalnega in žaljivega komuniciranja med vozniki osebnih vozil in kolesarji. Slednje postaja v zadnjih letih vedno bolj zaznaven konflikten pojav med uporabniki ceste, ki pa problem varnega sobivanja na prostorsko omejenem voznem pasu samo še povečuje.«
S pobudo Tri metre je OK Rogina in Brglez želita poudariti, da pravila in zakoni o rabi ceste pravzaprav predstavljajo le osnovni in potrebni minimum za varno vožnjo; ostalo - človečnost, strpen in do drugih skrben odnos na cesti - pa bomo morali narediti sami. Morda bo pot do tega lažja tudi, če se, vsaj občasno, kolesar postavi v vlogo avtomobilista in avtomobilist v vlogo kolesarja.
Njuni pobudi se pridružujejo tudi Kolesarski klub Adria Mobil, Avto Triglav, uradni prevoznik ekipe kolesarskega kluba z vozili znamke Fiat ter Adria Mobil, generalni pokrovitelj kolesarskega kluba.
Bogdan Fink, direktor Kolesarskega kluba Adria Mobil: »Kolesarji in avtomobilisti se srečujemo na istih cestah in si jih delimo; to je dejstvo, ki ga moramo upoštevati in se mu prilagoditi. Strpnost je potrebna na vseh ravneh. Apeliramo na voznike naj se vzdržijo agresivnih voženj, naj bodo pozorni na to, da kolesarju dajo na cesti dovolj prostora in mu omogočijo varno vožnjo. Seveda na drugi strani apeliramo na kolesarje, da pravilno uporabljajo kolesarske steze in upoštevajo cestno prometne predpise. Odgovornemu obnašanju in strpnosti na cesti v našem klubu namenjamo veliko pozornosti, tudi že pri najmlajših članih in razvijamo kulturo kolesarstva in obnašanja v prometu.«
Damijan Vuk, direktor Avta Triglav: »Kolesarstvo je močno vpleteno v zgodbo našega podjetja; tako poslovno, saj smo že vrsto let z znamko Fiat uradni prevoznik Kolesarskega kluba Adria Mobil, kot tudi v zasebnih zgodbah naših zaposlenih. Podpiramo pobudo Radoslava Rogine in Andreja Brgleza, saj na varnost v prometu gledamo širše: na eni strani so najsodobnejši varnostni sistemi in tehnologije v vozilih, na drugi strani pa splošna strpnost in odgovornost. Le kombinacija vsega naštetega zagotavlja večjo varnost za vse udeležence v prometu.«
Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper
Opomba uredništva Med sodelavci Avtovizij nas je nekaj rekreativnih kolesarjev, ki smo v dobrih časih letno prevozili tudi do 8000 km in problem varnosti kolesarjenja po Sloveniji opažamo že zadnjih 20 let. Le nekaj kilometrov od sedeža uredništva - v Avstriji - v vsem omenjenem obdobju nismo doživeli nikakršnih težav, ogroženosti, neprimernih gest,... na domačih cestah pa to sodi pod "pričakovano". Čeprav imamo razpadajoče ceste, neprimerne bankine in slabe kolesarske steze, katerih robovi so pogosto neprimerni za cestna kolesa, pa je za večino slabe volje na cesti vendarle kriv odnos med vozniki in kolesarji. Res niso za vse odgovorni vozniki in res bi marsikdaj tudi kolesarji morali predvidevati pogled izza volana, a večino težav bi rešila enostavna lastnost - spoštovanje drug drugega. V smislu zavedanja enakopravnosti sobivanja pešcev, kolesarjev in avtomobilistov pa je žal kultura obnašanja v Sloveniji ostala na balkanskem nivoju, ki ga niti vladni ukrepi niti policijske sankcije ne bodo zlahka spremenili. Zato izrekamo pohvale vsaki pobudi, ki bo pripomogla k temu, da bo slogan "na kolo za zdravo telo" še kdaj zaživel! |