Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) z deležniki je danes na novinarski konferenci predstavila statistične podatke o prometni varnosti v minulem letu. V primerjavi z letom 2014 so podatki pokazali slabše stanje, predvsem pri številu prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi in umrlimi osebami.
V prvi polovici leta 2015 je bila Slovenija nagrajena za zgledno izboljšanje prometne varnosti, kasneje te nagrade ni upravičila
S stanjem v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) niso zadovoljni, saj je vsaka žrtev na cestah preveč, zato javno agencijo RS za varnost prometa pozivajo k prevetritvi Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa.
»Nacionalni program varnosti cestnega prometa je imel v letu 2015 zastavljen cilj ne več kot 115 umrlih na cestah, ki ga je presegel za 5 umrlih. V zadnjih petih letih je bil trend upadanja najhujših posledic (hudo telesno poškodovanih in umrlih udeležencev) približno 10 % letno, leto 2015 pa se je glede na 2014 zaključilo z 11 % porastom najhujših posledic. AVP je nosilec aktivnosti in od njega pričakujemo, da analizira vzroke in predlaga spremembe za izboljšanje prometne varnosti ter sledenje ciljem. Po preteku tretjine trajanja Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa je čas za prevetritev programa, redefiniranje nalog in aktivnosti odgovornih deležnikov ter nosilcev sistema prometne varnosti, pregled njihovih aktivnosti in prilagoditev njihovih programov ter aktivnosti. Ob znižanih cenah goriva se ponovno več vozimo, vozniška kultura in ceste so še vedno slabe, zato nas upravičeno skrbi, da se bo slabši trend iz leta 2015 ponovil v letu 2016,« je povedal mag. Jure Kostanjšek, vodja mobilnosti pri AMZS.
Javna agencija RS za varnost prometa kot nosilec in odgovorna inštitucija za varnost v prometu mora stanje redno spremljati in analizirati ter nadzorovati delo vseh deležnikov. Aktivnosti morajo potekati na vseh ključnih področjih trikotnika prometne varnosti; na infrastrukturi, kjer še vedno nimamo nacionalnega programa obnove državnega cestnega omrežja, na področju voznikov, kjer je treba izboljšati šole vožnje in razčistiti afero z vozniškimi dovoljenji, in na področju vozil, pa tudi na izobraževalnem, zakonodajnem in zdravstvenem področju.
AMZS s projektom EuroRAP (European Road Assessment Programme) dokazuje, da že relativno majhna vlaganja v določene infrastrukturne ukrepe lahko precej pripomorejo k izboljševanju stanja prometne varnosti in preprečevanju hudih telesnih poškodb ali umrlih na cestah. V AMZS, ki je nevladna organizacija, si želijo sinergičnega delovanja med nevladnimi in državnimi organizacijami, s ciljem izboljšati prometno varnost v Sloveniji, saj so nevladne organizacije pomemben kamenček v mozaiku preventivnih aktivnosti in s svojimi projekti pomembno delujejo na raznovrstnih vsebinskih področjih za različne vrste udeležencev v prometu.
Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper