Potem, ko je Svet koroške regije sprejel protest zaradi odmikov v časovnici Protokola o izgradnji 3. razvojne osi na Koroško in ga je naslovil na Ministrstvo za infrastrukturo ter upravo in nadzorni svet DARS. d.d., je včeraj potekal sestanek s predstavniki DARS d.d. Po sestanku je postalo jasno, da roki, ki so zapisani v Protokolu niso več izvedljivi, s tem pa se podira tudi verodostojnost sogovornikov na vladni strani.
Vodstvo družbe DARS je prisotnim pojasnilo, da niso imeli vpliva na določitev časovnice v Protokolu o izgradnji 3. razvojne osi na Koroško in da so bili vseskozi mnenja, da so zastavljeni roki za izgradnjo hitre ceste nerealni. Zopet je bilo pojasnjeno, da je vložena ustavna presoja huda motnja pri nadaljevanju projekta na relaciji Šentrupert-Velenje.
Znano je že, da Nadzorni svet DARS d.d. ni podal soglasja za pričetek projektiranja na odseku Velenje-Slovenj Gradec. Ne glede na to, so se aktivnosti na tem odseku, glede na zastavljeno časovnico, odmaknile za več kot pol leta, saj bi se moralo projektiranje pričeti že decembra 2017.
Čeprav Ustavno sodišče ni izdalo nobenih začasnih odredb, ki bi ustavile nadaljevanje projekta na relaciji Šentrupert-Velenje, se projektiranje na tem odseku še nekaj časa ne more pričeti. Niti ni znano, kdaj bo Ustavno sodišče RS sploh obravnavalo pritožbo. O njihovi odločitvi pa tako ali tako ni mogoče špekulirati.
Projektiranje odseka Velenje-Slovenj Gradec naj bi po časovnici trajalo več kot 400 dni. Šele po končanem projektiranju je mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje. To pa je podlaga, da se izpelje javno naročilo za izvajalca gradbenih del. Po oceni vodstva DARS d.d. postopek izbire izvajalca traja do enega leta. Iz teh informacij je razvidno, da realno ni več mogoče pričakovati, da se bo v letu 2019 gradnja hitre ceste pričela. Pri čemer še vedno ni zagotovljena finančna konstrukcija projekta, saj potrebuje DARS za najem posojil, poroštvo države. O tem pa mora z zakonom odločiti Državni zbor.
Mladinska iniciativa za 3. razvojno os ugotavlja, da v tem trenutku v državi ni partnerja, ki bi se s Korošci lahko pogovarjal o resnem namenu izgradnje te ceste. Trenutno imamo zgolj vlado, ki opravlja tekoče posle, politična kriza pa kaže, da vlade s polnimi pooblastili še dolgo ne bo. Na podlagi tega ugotavljajo, da je Protokol za izgradnjo 3. razvojne osi, katerega so podpisali minister dr. Peter Gašperšič, predsedujoči Svetu koroške regije dr. Tomaž Rožen in predsedujoči SAŠA regije Darko Menih, zgolj še mrtva črka na papirju, saj nobenega od rokov ni več mogoče ujeti. Podpisniki se bodo morali odločiti, ali bodo protokol dopolnili z realnimi roki, ali pa bodo od njega odstopili.
V prihodnjem tednu se bo sestal koordinacijski odbor Mladinske iniciative in predvidel nadaljnje aktivnosti. Informacija, da se gradnja v letu 2019 ne bo pričela jih je precej razočarala. Javnost pa bo morala razmisliti, ali so bile aktivnosti ministrstva, DARS-a in svetov koroške in SAŠA regije dovolj resne, da bomo še kdaj verjeli v izgradnjo te ceste na Koroško?
Na sestanku so bili iz strani DARS d.d. prisotni predsednik uprave dr. Tomaž Vidic, predsednik nadzornega sveta Marjan Mačkošek, član uprave dr. Vili Žavrlan in direktor projektov Janez Kušnik. Na drugi strani pa dr. Matic Tasič, Aljaž Verhovnik in Peter Dermol.
Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper