Potenciali e-mobilnosti v Sloveniji in po svetu

Na delavnici »Globalne priložnosti za mala in srednje velika podjetja v e-mobilnosti« je pred dnevi Evropsko združenje za avtomobilsko dobaviteljsko industrijo (CLEPA), v sodelovanju s Slovenskim avtomobilskim grozdom (ACS), pripravilo zanimiv pogovor o trendih, mehanizmih in poslovnih priložnostih električne mobilnosti, tako v Sloveniji kot globalno. Da vlada v Sloveniji veliko zanimanja za to področje, priča tudi podatek, da se je delavnice udeležilo kar 24 predstavnikov slovenskih podjetij in institucij.

To je bila prva tovrstna delavnica v okviru EU projekta Globalne priložnosti za mala in srednje velika podjetja (GO4SEM), ki podpira evropsko dobaviteljsko verigo za tehnologije električne oz. e-mobilnosti in se zavzema za vstop v druge razvite ali hitro rastoče svetovne trge. Ključno vlogo pri tem, da se je niz delavnic začel prav v Sloveniji, gre pripisati ACS, ki se je aktivno vključil v projekt.

Direktor ACS Dušan Bušen je povedal: »Področje e-mobilnosti se bo v prihodnjih letih hitro razvijalo, saj podjetja pospešeno iščejo rešitve za pomanjkljivosti, ki se zdaj omenjajo v povezavi z električnimi avtomobili. To je priložnost tudi za mala in srednje velika podjetja, da pokažejo svoje znanje, inovativnost in postanejo del tega napredka s povezovanjem med podjetji ter med podjetji in razvojno raziskovalnimi institucijami. Večina proizvajalcev vozil bo težko zadostila evropski zakonodaji, ki je že napovedala, da bo v prihodnjih petih letih bistveno znižala dovoljene izpuste CO2. To pa bo priložnost za hibridna in električna vozila.«

Udeležencem delavnice je Stefan Deix, direktor za raziskave in inovativnost pri CLEPA, najprej predstavil razvoj in trende na področju e-mobilnosti posameznih neevropskih držav ter potencialne vstopne točke za mala in srednje velika evropska podjetja na razvite trge ZDA, Južne Koreje ter Japonske, prav tako pa tudi na hitro rastoče trge Indije, Brazilije in Kitajske.

Pristop in vrednotenje različnih poslovno-industrijskih razvojnih scenarijev na področju e-mobilnosti, s katerimi se ukvarja GO4SEM, sta bila v nadaljevanju prikazana tudi z vidika slovenskih podjetij, in sicer na primeru slovenskega demonstracijskega projekta električne mobilnosti CONOT. Vodja projekta Željko Purgar, svetovalec za električno mobilnost pri Centru odličnosti nizkoogljičnih tehnologij, je povedal, da ta projekt dokazuje, da je v Sloveniji mogoče vzpostaviti učinkovito razvojno verigo e-mobilnosti, saj dobro obvladujemo vse stopnje razvoja do končnih izdelkov v avtomobilski industriji. Pri projektu CONOT tako na različnih stopnjah sodelujejo različni slovenski partnerji, na ravni bazičnih znanj na primer Kemijski inštitut, z industrijskim razvojem in izdelavo komponent družba Mahle-Letrika, z uporabo slovenskih sestavnih delov pri izdelavi končnih izdelkov pa tovarna Revoz. Kot specifiko slovenskega trga v nasprotju z globalnimi in evropskimi trendi v e-mobilnosti, na katerih je e-mobilnost zaradi rasti prebivalstva predstavljena predvsem kot urbana mobilnost, je Purgar izpostavil naše dnevne migrante. Teh je zaradi poselitvenega vzorca v Sloveniji več kot 380.000 in po njegovi oceni bi že 200.000 do 250.000 teh uporabnikov osebnih vozil svoje potrebe bo dnevni mobilnosti lahko nadomestilo z električnimi avtomobili. To pa predstavlja dober potencial za nadaljnji razvoj e-mobilnosti v Sloveniji in njen vstop na globalne trge.

Podoben glocal pristop (»izdeluj lokalno, razmišljaj globalno«) je v svojem nastopu izpostavil tudi Mauro Comoglio, vodja proizvodnje pri DIAD Group, ki je na primeru razvojne verige e-mobilnosti v Torinu predstavil priložnosti za avtomobilske dobavitelje. Svetoval je naj se podjetja usmerijo na ključne sektorje, naj dajo zelo velik pomen inovacijam, gradijo močno skupnost in se povezujejo v grozde, delijo znanje in so na sploh proaktivni pri iskanju novih priložnosti ter možnosti sofinanciranja projektov in razvoja. V Sloveniji tako vlogo že več kot 13 let uspešno igra ACS, ki z odpiranjem poti na nove trge, do proizvajalcev in financiranja omogoča širitev slovenskega znanja do ključnih odločevalcev na področju avtomobilske industrije.

Na koncu se je razvila živahna razprava vseh udeležencev delavnice. Čeprav na področju e-mobilnosti dominirajo velike korporacije, so ugotovili, da imajo mala in srednje velika podjetja vedno bolj pomembno vlogo pri razvoju e-mobilnosti. Prav vključitev teh podjetij v razvojne verige spodbuja različne pristope in modele delovanja, kar lahko učinkovito prispeva k razreševanju globalnih problematik na področju e-mobilnosti. Različni svetovni trgi namreč predstavljajo različne izzive. To je bil po besedah Stefana Deixa tudi namen delavnice, zato je sodelujoče povabil k sodelovanju pri nadaljnjih razpravah. Omenjena delavnica je bila prva v nizu številnih, ki bodo v prihodnje potekale še v Veliki Britaniji, Belgiji, Španiji in drugih evropskih državah.

Opomba uredništva: Začetke električne mobilnosti v Sloveniji spremljamo že vsaj od leta 2009, ko ji večina še ni verjela. Ravno leta 2009 smo začeli razvijati slovenski električni avtomobil Chebela, za katerega sem oblikoval koncepte zunanje oblike, a takrat niti država ni prepoznala perspektivnosti projekta. Vse se je slišalo kot utopična zgodba. Le šest let je od takrat! Leta 2011 so s prodajo pri nas poskusili prvi električni trojčki - Mitsubishi, Peugeot in Citroen, a jim ni uspelo. Bili so prehitri. Tako kot Toyota s svojimi hibridi, za katerimi danes počasi in previdno caplja vsa svetovna avtomobilska industrija. Vendar postopen razvoj polnilne infrastrukture in električni ali hibridni modeli, ki so se razširili na malodane vse znamke, obetajo spremembe tudi v miselnosti potencialnih kupcev. Navsezadnje - ko se celo tradicionalno "varno konzervativen" Volkswagen loti električne mobilnosti (več o tem boste slišali ravno te dni), nekaj že mora biti na tem? A morda še več prednosti kot slovenskim kupcem v prvi fazi električna mobilnost nudi slovenskim avtomobilskim dobaviteljem in našem gospodarstvu. Potem pa pride tudi čas predvsem za uporabnike iz obrobja mest, ki se vozijo v centre. Vsekako priporočam branje člankov na zgornjih povezavah!

Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper