Toyota, ETSC (European Transport Safety Council) in Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa so organizirali »PIN« posvet, kako izboljšati komuniciranje z javnostjo na področju upravljanja meritev hitrosti na slovenskih cestah.
Na Policijski akademiji v Tacnu je potekal posvet, kako izboljšati komuniciranje z javnostjo na področju upravljanja meritev hitrosti na slovenskih cestah. V prizadevanjih za trajnostno mobilnost Toyota veliko pozornosti posveča izdelavi varnih, kakor tudi varčnih vozil z minimalnim vplivom na okolje. Za doseganje dolgoročnega cilja nič nesreč, je potreben integrirani pristop in vključitev vseh dejavnikov, ki vplivajo na varnost na cestah: t.j. infrastrukture, vozil in udeležencev v cestnem prometu, saj vsak pripomore k zmanjšanju števila nesreč in žrtev na cestah.
Današnji posvet in razprava sta pokazala, da je potreben načrtni in usklajen pristop tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Ob podpori Toyote Adria d.o.o. in Javne agencije Republike Slovenije za varnost so predstavili izkušnje in dobro prakso držav članic EU ga. Graziella Jost, predstavnica največje nevladne organizacije ETSC, ga. Annie Canel, francoska strokovnjakinja s področja prometne varnosti in g. Adam Briggs, predstavnik Združenja evropskih prometnih policij TISPOL .
Današnji posvet in razprava sta pokazala, da je potreben načrtni in usklajen pristop tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Ob podpori Toyote Adria d.o.o. in Javne agencije Republike Slovenije za varnost so predstavili izkušnje in dobro prakso držav članic EU ga. Graziella Jost, predstavnica največje nevladne organizacije ETSC, ga. Annie Canel, francoska strokovnjakinja s področja prometne varnosti in g. Adam Briggs, predstavnik Združenja evropskih prometnih policij TISPOL .
"Želim, da združimo naša znanja in uresničimo svoje sanje o proizvodnji najboljših vozil." je davnega leta 1939 dejal Kiichiro Toyoda, ustanovitelj podjetja Toyota Motor Cooperation. Ta izjava, potrjuje Toyotino zavezanost h kvaliteti. 70% avtomobilskih nesreč nastane zaradi napačnega zaznavanja, 20% zaradi napačnih odločitev voznika in približno 10% zaradi voznikovih napak pri vodenju vozila. Toyotin fokus v razvoju tako aktivne kot pasivne varnosti so ravno ti trije ključni faktorji, torej rešitve, ki pripomorejo k povečani aktivni in pasivni varnosti. Za izdelavo varnih vozil mora Toyota pridobiti številne podatke o nesrečah, da bi analizirala vzroke in posledice. Na eni strani to dosegajo z analizami in simulacijami nesreč v simulatorju, ki se nahaja v Toyotinem razvojem centru. Na drugi strani pa Toyota od leta 1997 razvija računalniško virtualno lutko THUMS (Toyota Human Model for Safety), na kateri lahko sedaj uprizorijo tudi poškodbe notranjih organov. To velja tako za potnike v vozilu, kakor tudi za ostale udeležence v prometu (pešce, kolesarje,..). Toyota podpira in je podpisnik nedavno podpisane deklaracije o večji varnosti na cestah med leti 2011-2020 in se s tem zavezuje, da bo tudi v prihodnosti s svojim razvojem ter ravnanji pripomogla k zmanjšanju števila nesreč.
"Evropska unija si je v novem akcijskem načrt za večjo varnost do leta 2020 postavila ambiciozen cilj, da v prihodnjem desetletju države članice zmanjšajo število smrtnih žrtev za polovico. Temu sledi tudi predlog novega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2012-2021, ki predvideva, da do konca leta 2021 na slovenskih cestah zaradi posledic prometnih nesreč ne bi umrlo več kot 70 oseb in se ne bi več kot 420 oseb hudo telesno poškodovalo." je povedal direktor Javne agencije RS za varnost prometa g. Ljubo Zajc.
Hitrost je še vedno glavni dejavnik prometnih nesreč tako na slovenskih kot evropskih cestah, saj je neprilagojena hitrost oziroma prekoračitev hitrosti vzrok tretjini prometnih nesreč s smrtnim izidom. Predstavnica Evropskega sveta za varnost prometa ga. Graziella Jost je poudarila, da je za upravljanje hitrosti izjemnega pomena politična podpora in podpora javnosti. To je težka pot, vendar lahko javnost prepričamo le s pravilnim pristopom, saj je namen vseh aktivnosti in ukrepov ohraniti čim več življenj.
Hitrost je še vedno glavni dejavnik prometnih nesreč tako na slovenskih kot evropskih cestah, saj je neprilagojena hitrost oziroma prekoračitev hitrosti vzrok tretjini prometnih nesreč s smrtnim izidom. Predstavnica Evropskega sveta za varnost prometa ga. Graziella Jost je poudarila, da je za upravljanje hitrosti izjemnega pomena politična podpora in podpora javnosti. To je težka pot, vendar lahko javnost prepričamo le s pravilnim pristopom, saj je namen vseh aktivnosti in ukrepov ohraniti čim več življenj.
Ga. Annie Canel je predstavila francoski model avtomatizacije nadzora hitrosti. V Franciji imajo na cestah nameščenih več kot 3.000 stacionarnih in mobilnih radarjev. V letošnjem letu pa jih nameravajo nakupiti še 700, pri tem pa je pomembno čim hitrejše sankcioniranje kršiteljev prometnih predpisov. Rezultati avtomatizacije nadzora hitrosti se kažejo v izjemnem zmanjšanju števila smrtnih žrtev, saj so od leta 2003 v Franciji ohranili kar 11.000 življenj.
G. Adam Briggs je predstavil izkušnje Velike Britanije, kjer so ukrepe izvedli s pomočjo podpore javnosti in medijev. V Veliki Britaniji avtomatizacijo nadzora in meritve hitrosti podpira več kot 75 % javnosti. Po raziskavah je nadzor hitrost ne samo del izobraževanja in izmenjave različnih pogledov ljudi, saj z vidika analize stroškov in koristi le-te presegajo stroške.
Posvet je zaključil g. Branko Celar, svetovalec ministrice za notranje zadeve, ki je poudaril, da Slovenija svojo nadzorno dejavnost usmerja predvsem na omejevanje hitrosti, vožnjo pod vplivom alkohola in mamil ter zaščito šibkejših udeležencev v prometu (kolesarji, pešci, starejši). V tem času potekajo strokovne priprave za vzpostavitev sekcijskega in stacionarnega merjenja hitrosti na slovenskem cestnem omrežju in uvedbo novega koncepta "avtocestne policije".
Posvet je zaključil g. Branko Celar, svetovalec ministrice za notranje zadeve, ki je poudaril, da Slovenija svojo nadzorno dejavnost usmerja predvsem na omejevanje hitrosti, vožnjo pod vplivom alkohola in mamil ter zaščito šibkejših udeležencev v prometu (kolesarji, pešci, starejši). V tem času potekajo strokovne priprave za vzpostavitev sekcijskega in stacionarnega merjenja hitrosti na slovenskem cestnem omrežju in uvedbo novega koncepta "avtocestne policije".
Povzeto po sporočilu Toyota Adria