Sistem ravnanja z izrabljenimi vozili je v Sloveniji neučinkovit. Le 10 odstotkov izrabljenih vozil letno gre v reciklažo, vse ostalo se izgubi na sivem trgu. To je za obrtnike in podjetnike nelojalna konkurenca, s tem pa denar odteka tudi iz državnega proračuna. Tako je bilo slišati na okrogli mizi, ki jo je v okviru štirih specializiranih sejmov na celjskem sejmišču pripravila Sekcija avtoserviserjev OZS, ki sicer na svojem razstavnem prostoru v dvorani L predstavlja sistem razgradnje avtomobila.
Sivi trg na tem področju je vedno večji, velik del izrabljenih vozil naj bi se prodalo avtomobilskim odpadom in zbiralcem odpadne kovine, del naj bi izvozili v druge države, predvsem na Balkan. Takšen nizek delež zajema izrabljenih vozil v razgradnjo kaže na neučinkovito ravnanje z vozili, kar je v nasprotju z okoljskimi usmeritvami EU, so še opozorili na okrogli mizi, ki so jo naslovili Izrabljena vozila v rokah sivega trga - kaj pa lastniki, okolje in država? Poudarili so še, da vse to ne prinaša le okoljskih težav, ampak tudi ekonomske. Soočenje predstavnikov različnih inštitucij na celjskem sejmišču je pokazalo, da imamo veliko težav pri ugotavljanju pristojnosti posameznih inštitucij in nadzoru. Povzetke okrogle mize bodo obrtniki in podjetniki uporabili kot predloge za naslednji sestanek, na katerem bi se vnovič zbrali vsi akterji in se dogovorili o nadaljnih korakih.
Čeprav se je široko omizje sogovornikov strinjalo, da imamo v Sloveniji sicer dobre predpise, usklajene z zahtevno evropsko zakonodajo, imamo v praksi težave. Za kar 30.000 vozil letno pri nas ne vemo, kam poniknejo. Največ težav naj bi imeli pri pomanjkljivi kontroli izrabljenih vozil. Lani je bilo po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje v obratih za razstavljanje izrabljenih motornih vozil zajetih 6.116 vozil, kar je sicer 11 odstotkov več kot v 2012, a daleč pod pričakovanji. Izrabljena motorna vozila, ki se razgradijo nenadzorovano, ali se izgubijo na sivem trgu, predstavljajo najmanj 5 milijonov kilogramov odpadkov oziroma 250.000 kilogramov nevarnih snovi, poleg tega gospodarstvo in država izgubita surovine, iz katerih je vozilo sestavljeno.
Največ težav imamo s tem, kako zajeti izrabljena vozila. Glavni razlog, da se vozila kasneje oddajo v nelegalno obdelavo, mnogo govorcev okrogle mize vidi v zlorabi obstoječega sistema o začasni odjavi vozila iz prometa na podlagi izjave o lokaciji. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je na predlog OZS in Trgovinske zbornice Slovenije že predlagalo ukinitev izjave o lokaciji, nadomestil bi ga finančni inštrument, torej dajatev na lastništvo vozila. Lastnik bi bil finančnega bremena razbremenjen šele ob prodaji vozila ali oddaji izrabljenega vozila v razgradnjo.
Ivan Šel, predsednik sekcije avtoserviserjev, pravi, da so izrabljena vozila v neposrednem interesu obrtnikov in podjetnikov, da je to treba urediti z ekološkega vidika, zato upa, da se bo kaj spremenilo.
Predsednik OZS Branko Meh pa ugotavlja, da je siva ekonomija tega področja nelojalna konkurenca obrtnikom in podjetnikom in da po drugi strani s tem zmanjka denar v državnem proračunu.
Nataša Mikulin iz obrata za razgrajevanje ugotavlja, da imajo največ težav z državnimi institucijami in z ugotavljanjem pristojnosti, ki jih ureja posamezno ministrstvo. »S črnim trgom se je težko boriti, zakaj država ne spregleda, da so izrabljena vozila pri nas problem,« se sprašuje.
Franci Lenart iz podjetja Ekomobil d.o.o., ki je nacionalni operater na področju izrabljenih vozil, je dejal, da je uredba o izrabljenih vozilih sicer dobro napisana, kar pomeni, da so na institucionalni ravni pravila korektno zastavljena, izrabljenih vozil pa v sistem vseeno ne zajamejo. »Računsko sodišče je pred šestimi leti ministrstvo za okolje zadolžilo za ukrepe, s katerimi bodo izpolnili okoljske cilje. Ministrstvo je nato navedlo vse ukrepe, ki pa jih v teh letih niso izvedli,« opozori.
Borut Mišica iz Gospodarske zbornice Slovenije ugotavlja, da je bila posebna izjava o lokaciji ukinjena v smislu zmanjševanja administrativnih ovir in je sedaj sestavni del vloge za registracijo. »Že prej se to ni resno jemalo, sedaj pa še manj. Zagotoviti bi morali, da se ta pravni okvir tudi izvaja,« pravi.
Da se mora izjava o lokaciji nadomestiti z nekim drugim dokumentom ali takso, ki jo bo plačal lastnik vozila, meni Mirko Fifolt iz Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije.
»Državljane bi bilo treba obremeniti, če niso odgovorni do svojega avtomobila,« je prepričan. S tem strinja tudi Mišica, ki meni, da nov ukrep letnega obnavljanja o lokaciji avtomobila ne bo prinesel želenih rezultatov. »Boljši bi bil davek na lastništvo avtomobila, ki bi prenehal, ko damo vozilo v izgradnjo ali pa ga izvozimo. V Nemčiji denimo imajo davek na posest vozila,« je dodal.
»Za vse to je predpogoj učinkovitost sistema in da je odgovornost zagotovljena v celi verigi sistema. Pri modernejših pristopih svojo odgovornost prevzamejo tudi proizvajalci, ki dajo izdelke na trg in zagotavljajo učinkovito ravnanje z izdelkom skozi cel življenjski cikel, te odgovornosti se proizvajalci zavedajo,« je med drugim navedel Peter Tomše z ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Bogdan Potokar z ministrstva za infrastrukturo in prostor pojasni, da se lastniki pri odjavi vozila z izjavo zavežejo, kje se vozila fizično nahajajo, da pa je problem to nadzorovati. »V noveli zakona o motornih vozilih, ki je v vladni proceduri, smo zagotovili spremembe in obremenili ljudi, ki odjavljajo vozila. Če ne bodo sporočali spremembe o lokaciji vozila, bo sledila kazen. Je pa problem, kdo in na kakšen način bo to kontroliral,« še pravi.
Darija Mohorič z ministrstva za notranje zadeve iz prakse na upravnih enotah ugotavlja, da prihaja do zlorab pri odjavah vozil iz prometa. »Ne glede na to, da naši referenti stranke informirajo o njihovih dolžnosti in obveznostih, stranke tega ne jemljejo zares. Ugotavljamo tudi, da gre pogosto za prodaje vozila podjetjem, ki pa ta vozila prodajo spet drugim podjetjem v tujini. Hkrati pa smo v gospodarski krizi opazili, da vedno več ljudi odjavlja vozilo iz prometa, ker nimajo denarja za plačevanje obveznosti. To pomeni, da zares kar nekaj odjavljenih avtomobilov ostane doma, pred hišo.«
Na očitke o delu inšpektorjev odgovarja Dejan Mandič iz inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje. »Nadzor aktivno opravlja 50 inšpektorjev. 400 predpisov je, ki urejajo delovno področje okolje in narave, uredba o izrabljenih vozilih je le ena izmed njih. V 2012 smo opravili 8.000 pregledov, v 2013 pa 9.000 pregledov,« našteva. Opozori, da je glede na kadrovsko zasedbo okoljskega inšpektorata preveč optimistično pričakovati, da bodo ti inšpektorji lahko sami ugotovili, kam izgine 30.000 vozil letno.
Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper
Foto: Nataša Müller za Celjski sejem